Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Marsikdo si ob krivicah, ki se dogajajo, zatisne oči, ušesa in molči. Za gosta nocojšnjega Nočnega obiska to ne drži. Max Zimani je aktivist. Govori in opozarja na težave migrantov in drugih skupin, ki jih družba odriva na rob. V Slovenijo je prišel pred 30-timi leti na študij računalništva in informatike. Danes vodi socialno podjetje Skuhna. Tujcem pomaga do zaposlitve in jim tako odpira možnost, da pokažejo svoja znanja, spretnosti, ideje. Kako mu to uspeva, bo Maxa Zimanija po polnoči vprašal Iztok Konc.
Veliko učencev in dijakov zaključnih letnikov je pred pomembno odločitvijo, ki bo zaznamovala ne le njihovo življenje, ampak bo vplivala na celotno družino. Je bila odločitev za vpis na izbrano srednjo šolo ali fakulteto prava, kako bo z zaposlitvijo, kakšna prihodnost se obeta? Tovrstna vprašanja si v teh dneh zastavljajo številni mladi in njihovi starši, ki želijo svojim otrokom le najboljše. Vpise pogosto spremljata stres in celo panika. Kako se lahko temu izognemo? Kaj je pri izbiri najpomembneje, kako uskladiti želje otrok in ambicije staršev? O tem se bomo po polnoči pogovarjali s pedagoginjo in andragoginjo Snežano Kragelj, ki jo je na nočni obisk povabil Sandi Horvat.
V Sloveniji smo leta 2014 proizvedli na prebivalca skoraj 55 kilogramov kuhinjskih odpadkov. Štiričlanska družina je tako vsak dan povprečno zavrgla več kot pol kilograma hrane, še vedno največ kruha. Pri Ljubici Kastaneto, 60-letni gospodinji in materi treh otrok, tega ni. Nove jedi ustvarja tudi iz tistega, kar ostane. Recepte in nasvete, ki jih je sama tudi preizkusila, je zbrala v knjižici Reciklirajmo hrano. Kako in katero hrano lahko recikliramo in s tem tudi privarčujemo, bomo z Ljubico Kastaneto govorili v prvih urah nedelje. Na nočni obisk jo je povabila Enisa Brizani.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja del ekipe treh študentk medicine in specializanta družinske medicine, ki se bo konec leta odpravila na trimesečno humanitarno medicinsko odpravo na Papuo Novo Gvinejo. Tam bodo nadaljevali delo svojih predhodnikov, cilj odprav pa je, da se vzpostavi kontinuiteta medicinskih odprav, tako kot je to že vpeljano po drugih delih Afrike, saj tudi prebivalci Papue potrebujejo ustrezno medicinsko pomoč, ki pa marsikdaj ni pri roki. O tem, kako potekajo priprave, kakšna so pričakovanja in kakšno je bilo delo prejšnje medicinske ekipe na Papui Novi Gvineji, po polnoči na Prvem.
Na nočni klepet v studio Radia Maribor najprej prihaja Petra Škarja, predavateljica in avtorica več knjižnih uspešnic, ki so prevedene v ruščino, hrvaščino, angleščino in celo kitajščino. Spodbuja podjetnost in je soorganizatorka največjega dogodka za žensko podjetništvo v Sloveniji – 500 podjetnic. Rada hodi v hribe in je oseba z izjemnimi sanjami, željami in pravljično podobo sveta. V tej noči pa bomo gostili še eno zanimivo žensko, Mariborčanko Sabino Repnik, ki bo v pogovoru z Robertom Zajškom povedala več o tudi hipnozi in hujšanju.
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Kaj imajo skupnega lepota, mikrobiologija in turizem? V tokratnem nočnem pogovoru bomo gostili študentko mikrobiologije Anjo Antič, ki je tudi aktualna miss turizma Slovenije. Na svetovnem izboru v Maleziji je januarja osvojila lento miss fotogeničnosti in po dolgem času Sloveniji priborila pomembno uvrstitev. Ali je lepota dovolj za zmago na lepotnih tekmovanjih, bo Anja Antič med drugim odgovorila voditeljici Tadeji Bizilj.
Ukrajina je etnično, kulturno in jezikovno bogata država in sodi med 50 največjih držav sveta. Zaradi obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z žitom, je dobila tudi vzdevek »žitnica Evrope«. Že od osamosvojitve dalje jo zaradi korupcije in razpetosti med vzhodom in zahodom pretresajo politični nemiri, ki so v zadnjem letu prerasli v oborožene spopade. Športniki Sergej Bubka in brata Kličko ter književnik in utemeljitelj ukrajinske moderne književnosti Taras Ševčenko je samo nekaj imen, ki so ime Ukrajine ponesla v svet. V noči na nedeljo se bomo skupaj z Iryno Beliaievo in Inno Demchenko Fröhlich, Ukrajinkama, ki že nekaj let živita v Sloveniji, podali v to vzhodnoevropsko državo, spoznavali njene kulturno zgodovinske poteze in se pogovarjali o razlikah in podobnostih s Slovenijo. Na nočni obisk ju je povabil Peter Močnik.
Ukrajina je etnično, kulturno in jezikovno bogata država in sodi med 50 največjih držav sveta. Zaradi obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z žitom, je dobila tudi vzdevek »žitnica Evrope«. Že od osamosvojitve dalje jo zaradi korupcije in razpetosti med vzhodom in zahodom pretresajo politični nemiri, ki so v zadnjem letu prerasli v oborožene spopade. Športniki Sergej Bubka in brata Kličko ter književnik in utemeljitelj ukrajinske moderne književnosti Taras Ševčenko je samo nekaj imen, ki so ime Ukrajine ponesla v svet. V noči na nedeljo se bomo skupaj z Iryno Beliaievo in Inno Demchenko Fröhlich, Ukrajinkama, ki že nekaj let živita v Sloveniji, podali v to vzhodnoevropsko državo, spoznavali njene kulturno zgodovinske poteze in se pogovarjali o razlikah in podobnostih s Slovenijo. Na nočni obisk ju je povabil Peter Močnik.
Na nočni obisk prihaja Andreja Kalc, letošnja prejemnica nagrade Radojke Vrančič. Nagrado je prejela za prevod izbora del Marine Cvetajeve Poskus sobe. Ruska modernistična književnica je po mnenju Josifa Brodskega največja ruska in celo svetovna pesnica dvajsetega stoletja. Brodski pa je bil tudi mnenja, kot opozarja Kalčeva, da če želimo spoznati človeško dušo in življenje, naj se poglobimo v enega pesnika in preberemo vsa njegova dela. K poslušanju nočnega programa vas tokrat vabi Breda Biščak.
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Na obisk v nočni program prihaja Matjaž Tuš, mag. farmacije in predsednik Slovenskega farmacevtskega društva. Društvo že več kot 60 let povezuje farmacevte in farmacevtske tehnike ter skrbi za njihov strokovni razvoj. Poleg tega pa se lahko pohvalijo s številnimi aktivnostmi, ki se nanašajo na pravilno in varno uporabo zdravil in promocijo zdravja. Pred mikrofon ga je povabila Jasmina Bauman.
Gospo Boženo Kolman Finžgar, ravnateljico knjižnice v Radovljici, je domača izkušnja spodbudila k razmišljanju, kako za branje pridobiti mlade bralce. Ko se je namreč njena hčerka začela spopadati s to veščino, se je domislila nekaj trikov in prijemov, da jo je privabila h knjigam in branju. Uspeh ni izostal. Celo več: danes njene metode za spodbujanje branja poznajo številni starši po vsej Sloveniji. Če vam je branje nujno zlo, brez katerega v življenju pač ne gre, ali pa velika strast, ki se ji le težko uprete, se nam pridružite danes po polnoči. Z gospo Boženo Kolman Finžgar se bo pogovarjal Iztok Konc.
Prijazna zima nas razvaja s telohom, zvončki in toplimi nočmi. V tisti, ki se bo prevesila v Prešernov dan, vas vabimo k telefonu na klepet. Gost, a zanimiv promet bo usmerjala voditeljica Mojca Blažej Cirej.
Ob prihajajočem Kulturnem prazniku bomo v nočnem programu govorili o kulturni dediščini – točenje, o gradovih na Slovenskem. V Sloveniji naj bi bilo po ocenah 500 stavb, ki jih lahko imenujemo gradovi – 100 med njimi je v lasti zasebnikov. Predstavili bomo zgodbe treh zasebnih, tako imenovanih novodobnih graščakov in njihovih lastnin: dvorec Črnelo, grad Lemberg ter grad Mirna na Dolenjskem. V drugi uri pa bomo klepetali z vami o tem, kaj za vas predstavlja kulturna osveščenost. Darja Groznik bo z vami po polnoči.
ansko jesen se je skupina prijateljev iz Kobarida odpravila v Nepal. Po prvotnem načrtu naj bi v Deželo v kraljestvu gora, kot jo zaradi Himalaje nekateri imenujejo, odšli zaradi trekinga. Po uničujočem potresu, ki je lani spomladi povzročil devet tisoč smrtnih žrtev, pa so si premislili! Osemnajst članska odprava se je odločila, da namesto trekinga opravijo humanitarno poslanstvo in vsaj delček prispevajo pri odpravi posledic potresa. Tri tedne so ostali v vasici Bagam. Kako so štiri tone gradbenega materiala spravili na višino skoraj tri tisoč metrov nadmorske višine in kaj so z njim zgradili bo v nočnem programu povedal vodja odprave, Miran Tonkli. Z njim se bo pogovarjala Nataša Uršič.
V Sloveniji zadnja leta zakonsko zvezo letno sklene okoli 6 tisoč parov. Nekaterim od njih pri organizaciji dneva, ki naj bi bil eden najlepših v življenju posameznika, priskočita na pomoč Blažka Kopač in Nina Kogovšek. Poročni organizatorki, ki to delo opravljata že 4 leta, nam bosta med drugim povedali, kako mladoporočencem polepšata dan, kakšni so poročni trendi leta 2016, ali sta morali kot organizatorki poroke že kdaj loviti kakšno pobeglo nevesto ter kakšna je bila najbolj ekstravagantna poroka, ki sta jo pripravili. Gostji je na nočni obisk povabila Andreja Gradišar
V tokratnem nočnem programu bomo govorili o pustu, točneje, o ptujskem pustu. Z gostom, Alešem Arihom, se bo pogovarjal Teodor Bostič.
Ponoči se bomo skupaj z Andrejem Zorkom preselili v Indonezijo. Na Baliju se bomo razvajali v luksuznih vilah, na bližnjem Floresu pa v ekoturističnem naselju. Andrej oboje vodi s svojo ženo Ido, ki jo je spoznal, ko je bil v Indoneziji še turist. Nočnega gosta na Prvem bomo povprašali, kako se je v 13 letih, odkar živi na Baliju, “udomačil” tam, kaj ga je najbolj pritegnilo, ob čem kdaj pa kdaj morda pomisli, ali bi se vendarle vrnil v Slovenijo, pa tudi, kaj svetuje tistim, ki razmišljajo o podobni poslovni poti. Andreja Zorka je na nočni pogovor povabila Tina Kralj.
Neveljaven email naslov