Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nataša Briški

23.10.2016

Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.

Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.

Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?

Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.

 

Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.

 

Odprave se bo udeležilo 12 žensk

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.

 

Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.

 

Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.

 

Zid - the wall

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.

 

Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?

Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.

 

Šotorišče med potjo

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.

 

Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.

 

Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.

 

 


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Nataša Briški

23.10.2016

Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.

Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.

Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?

Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.

 

Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.

 

Odprave se bo udeležilo 12 žensk

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.

 

Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.

 

Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.

 

Zid - the wall

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.

 

Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?

Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.

 

Šotorišče med potjo

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.

 

Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.

 

Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.

 

 


22.11.2015

Milan Kurelič in Lado Gobec iz Kegljaške zveze Slovenije

Kegljanje je šport, ki pri nas ni ravno najbolj medijsko odmeven, a ima kljub temu bogato tradicijo. Njegovo uspešnost poleg številnih posamičnih in ekipnih medalj s svetovnih prvenstev potrjuje tudi 76 kegljaških klubov v Sloveniji, v katere je včlanjenih več kot 3000 kegljačev. V nedeljskem nočnem obisku bosta predsednik kegljaške zveze Slovenije Milan Kurelič in selektor članske reprezentance Lado Gobec voditelju Juretu Čepinu podrobneje razložila pravila kegljanja, ocenila, kako priljubljen je ta šport med mladimi in pojasnila, katere so razlike med kegljanjem in bowlingom.


21.11.2015

Uroš Rojc

Uroš Rojc je fotograf in pripadnik ‘generacije y’. Da bi s fotografijo svojo generacijo lažje nagovoril, jo je raziskal, nastala je publikacija The Millenials, ki prinaša nekaj zanimivih ugotovitev. Te so predvsem v nasprotju s stereotipi, da je ta generacija zavita v vato, neaktivna, da nima več pravih osebnih odnosov in so ji etične vrednote tuje. Zanimivo je tudi Rojčevo delo, saj v objektiv lovi ekstremne športe in tovrstne športne dogodke ter z njimi ustvarja, tako pravi sam, ‘wow trenutke’. Nočni program bo vodila Janja Novoselc.


20.11.2015

Boštjan Lederer

Letno se na Kilimandžaro povzpne okoli 15.000 ljudi, od katerih jih približno 40 odstotkov vrh tudi doseže. Uspešnim pohodnikom se bosta decembra poskušala pridružiti tudi dobra prijatelja Boštjan Lederer in Vesna Škrlj. Mišični distrofik in njegova osebna asistentka sta si zadala neverjeten življenjski izziv: z vozičkom osvojiti streho Afrike. “Največji izziv bo zame dihanje, saj imam zaradi bolezni slabše razvita pljuča. A meje rad premikam, da vidim, kaj vse lahko dosežem,” pravi Boštjan. Več v Nočnem obisku po polnoči z voditeljico Darjo Pograjc.


19.11.2015

Nagrajenci natečaja ‘100 ljudi, 100 čudi’

Na prvi dan tega tedna, ki je bil še posebej zaznamovan kot mednarodni dan strpnosti, je Zveza prijateljev mladine v Mariboru končala deveti natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti » 100 ljudi 100 čudi« na aktualno temo »begunci« in podnaslovom »Vsak človek je nekje tujec«. Pripravili so zaključno prireditev, razglasili rezultate in podelili nagrade avtorjem najboljših sloganov, ki so jih zbrali predstavniki Slovenske filantropije in Društva Odnos. Voditelj nočnega programa Zoran Turk je ob tej priložnosti na zanimiv sproščen pogovor o naši strpnosti, oziroma nestrpnosti povabil nagrajene, kot tudi predstavnike organizatorjev in predstavnika sirske družine, ki je zaživela prav pri nas.


18.11.2015

Gorka Berden

Gorko Berden je življenjska pot pred dobrim desetletjem zanesla v Pariz. Tam je študirala dramsko igro in postala igralka. Sama pravi, da je čarobnost Pariza v njegovi zgodovini, arhitekturi in kulturi; v njegovi raznolikosti od okrožja do okrožja, v neskončnih možnostih in posebnem stilu. Zdaj živi v Ljubljani, v francosko prestolnico pa se pogosto vrača. V radost in vznemirjenje ob misli na Pariz in na življenje tam sta se po pretresljivih dogodkih prikradli tesnoba in zaskrbljenost. Gorko Berden je na Nočni obisk povabil Iztok Konc.


16.11.2015

Aphra Tesla

Ne žanrska, temveč nadžanrska. Ne eklektična, temveč električna. Ne pevka, temveč operacijski sistem. Umetnica mnogih glasov in čarnih transformacij. Pod njihovim urokom zaplavaš v neznane svetove. Se mehčaš v skrivnostnih sencah gozdov, padaš v goltave globine podzemlja, drviš skozi robne pokrajine, ki se zdijo domače, četudi še nikoli nisi bila tam. Zreš v milo obličje ljubezni, se soočaš s kamnito sfingo smrti in spregovoriš v jeziku pojočega ognja. S pesnico, multimedijsko umetnico, šansonjerko, performerko, kiparko in slikarko se bo pogovarjala Nada Vodušek.


15.11.2015

Matjaž Stibilj

Množičnost in pomen delovnih akcij, brigad, ki so gradile ceste, proge in objekte v nekdanji državi Jugoslaviji, si je danes težko predstavljati. Kako so delovale, kaj so pomenile v času po 2. Svetovni vojni, kako so stkale bratske vezi tudi med Slovenci in Italijani ter kako so se polagoma preselile v zgodovino, v nočnem programu z gostom Matjažem Stibiljem, avtorjem raziskovalnega dela Bratstvo na delu. Z njim se bo pogovarjala Darja Groznik.


14.11.2015

Andreja Prek

25-letna Andreja Prek prihaja iz Idrije in je prostovoljka novogoriškega Rdečega križa v ambulantah begunskega sprejemnega centra v Brežicah in Dobovi. Vsak dan jo spremljajo nove izkušnje in preizkušnje. Pove, da je gledanje televizijskih posnetkov beguncev nekaj čisto drugega kot občutek, ko jim pogledaš v oči. Še vedno jo najbolj preseneča njihova odločitev, da se podajo na tako nevarno pot, kljub temu, da lahko izgubijo življenje. Zanjo je največje plačilo nasmeh otroka ali mame, ko odhajata iz improvizirane zdravniške ambulante. Opaža tudi, da so med prostovoljci eni in isti ljudje in da so že zelo izčrpani. Z njo se bo pogovarjala Nataša Uršič.


13.11.2015

‘Strah je najcenejša soba v hotelu!’

Petek 13. smo začeli s pogovorom z glasbenikom in piscem Miho Blažičem oziroma N’Tokom, ki v zadnjem času publiko nagovarja tudi kot kolumnist časnika Mladina in pisec bloga. V Novem Mestu rojeni pevec skupine Moveknoledgement, tudi solo izvajalec različnih glasbenih zvrsti in nekdanji študent teologije je del svoje mladoti preživel v ZDA. Svet, v katerem živimo, ga ne navdaja z dobrimi občutki. Naš čas je prelomen, pove, saj z odnosom do beguncev ne odločamo samo o usodi beguncev ampak tudi o svoji usodi – v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti in kakšna bo ta Evropa do nas. Ekstremne situacije, v katerih se znajdemo, vedno vodijo v nove oblike izražanja. Tudi v glasbi je tako, ni pa glasba nujno emancipatorna. Pogosto, pove, glasbi in umetnikom pripisujemo prevelik pomen. Ponavadi je glasba samo posledica tistega, kar naredijo navadni ljudje – kot v 60. letih minulega stoletja. Glasbeniki vse te spremembe spremenijo v glasbo. Sicer se mu zdi, da je kot medijsko prepoznavna oseba naredil premalo. Počuti se nemočnega in podobno, doda, čutijo tudi mnogi njegovi kolegi.


11.11.2015

dr. Dejan Pirtovšek

Lep nasmeh ni samo ogledalo naših zob, ampak tudi našega zdravja. Vemo, da je ustno zdravje povezano s splošnim zdravjem in da je bolje odstraniti vzroke bolezni kot posledice. Naš tokratni nočni gost dr. Dejan Pirtovšek je v svetu zobozdravstva dejaven že več kot dvanajst let, kot specialist čeljustne in zobne ortopedije pa ima bogate izkušnje pri zdravljenju otrok, mladostnikov in odraslih ter vseh vrst nepravilnosti od enostavnih do najhujših, kjer je potrebno sodelovanje več specialnosti. O tem, zakaj ima več kot 90 % ljudi težave z zobmi, kako lahko bolezni zob vplivajo tudi na potek drugih bolezni in kako je sodobna tehnologija spremenila zdravljenja, se bomo z dr. Dejanom Pirtovškom pogovarjali vse do pol druge ure zjutraj.


09.11.2015

Planespotters – opazovalci letal

Ali ste vedeli, da opazovanje letal lahko predstavlja tudi hobi? Plane spotterji oziroma opazovalci - zasledovalci letal, ob stezah večjih letališč po svetu opazujejo in fotografirajo letala z željo, da bi ujeli najboljši trenutek med vzletom ali pristankom. Gre za velike ljubitelje zračnih plovil, ki prepoznavajo letala medtem ko so ta visoko nad njimi. Več o tem za marsikoga nenavadnem početju, bosta v noči z nedelje na ponedeljek voditelju Marku Rozmanu in poslušalcem zaupala slovenska opazovalca letal Pavel Bárabaš in Milan Korbar.


08.11.2015

Urša Pogačnik – belokranjski Center vzajemnosti in kreativnih idej

V začetku nedeljske noči vas vabimo v Belo Krajino. Spraševali se bomo, kako v lokalnem okolju, ki se spopada z brezposelnostjo, povezati in spodbuditi skupnost, da si sama ustvari nove priložnosti za delo in kvalitetnejše življenje. Primer dobre prakse prihaja iz Črnomlja, kjer je na pobudo društva Smnj na plac svoja vrata odprl prvi belokranjski Center vzajemnosti in kreativnih idej, čigar glavno poslanstvo je povezovanje belokranjskih ustvarjalcev, vzpodbujanje vzajemnega delovanja in obujanje lokalne skupnosti. Peter Močnik je na obisk povabil predsednico društva, Uršo Pogačnik.


07.11.2015

Lucija Mlinarič

Najboljša slovenska umetnostna kotalkarica Lucija Mlinarič zaključuje svojo tekmovalno športno pot. V soboto bo v Renčah gala večer z nastopi najboljših evropskih in svetovnih kotalkarjev, Lucijinih prijateljev in sotekmovalcev, na katerem bo seveda zaplesala tudi sama. V pogovoru s Sandijem Škvarčem se bo spominjala svoje uspešne tekmovalne poti, zaznamovane tudi s hudo boleznijo, ki jo je premagala pred dvema letoma.


06.11.2015

Rok Košir

V noči iz četrtka na petek bomo v Nočnem obisku odprli vrata v Pinelino dnevno sobo. Rok Košir in njegova družina enkrat mesečno naredita prostor v svojem domu za domače in tuje glasbenike, povabita pa seveda tudi obiskovalce. V dnevno sobo ljubljanskega stanovanje se stisne tudi do petdeset poslušalcev. Rok Košir nam bo povedal kako svojo dnevno sobo prelevi v koncertno prizorišče, kako hišne koncerte sprejemajo sosedi in nam zaupal kakšno prigodo s cenjenimi glasbeniki, ki so nastopili v Pinelini dnevni sobi. Med njimi so mnoga, tudi mednarodno, priznana imena (npr: Chris Eckman, Terry Lee Hale, Tomaž Pengov, Dan Stuart, Neca Falk in mnogi drugi). Seveda bomo pogovor zabelili z glasbo, ki se je odigrala tudi v dnevni sobi Roka Koširja.


27.10.2015

Tattoo mojstrica Simona Borštnar

Je tatu še tabu? Kako se v svetu poslikav kože znajdejo ženske? Umetnica tetoviranja Simona Borštnar pobira nagrade za svoje delo doma in v tujini. Kakšni so izzivi te umetnosti bo voditeljici Sanji Rejc razkrila v nočnem pogovoru.


05.11.2015

Martin Štibernik - Mistermarsh

Na nočni klepet smo povabili glasbenika Martina Štibernika,ki sklada, producira, aranžira, igra in poje …vse to počne zase in za mnoge druge izvajalce različnih glasbenih zvrsti. Predstavili smo novi projekt Mistermarsh. V prvih dveh urah ste prisluhnili aktualnemu albumu Home.


04.11.2015

Marta Satler

“Ko sem izvedela, da imam raka, sem bila pomirjena. Svoje življenje sem živela polno, otroci so odrasli, zdelo se mi je, da ne bo posebej tragično, tudi če se poslovim.” A se k sreči ni. Gospa Marta Satler je še kako živa, še kako polna življenja, še kako posebna in njeno življenje po bolezni je morda še bogatejše kot predtem. Prostovoljka na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki nasmeji tudi najtežje bolnike, prostovoljka v Društvu Edirisa, ki z vsem srcem povezuje Ugando in Slovenijo, iskriva sogovornica, ki tako prekipeva od energije, idej in volje, da ob vprašanju, ali je sploh kdaj utrujena, najprej začudeno pogleda. Povabili smo jo na nočni obisk. Drevi, s Tino Kralj, na Prvem.


02.11.2015

Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše

Tokratni nočni gost Andrej Ikica v svojem življenju uspešno krmari med računalništvom, glasbo in potovanji. Prav v teh dneh se predstavlja z novo pesmijo in videospotom Blues tega mesta.


01.11.2015

Nočni obisk z Mojco Blažej Cirej

To noč bo z vami voditeljica Mojca Blažej Cirej in pričakuje vas pri telefonu. Pripravite šalo, potožite se ali povejte, kaj je v vašem življenju ali kraju novega. Vabljeni k poslušanju nočnega programa.


31.10.2015

Mojca Fatur

Na nočni klepet prihaja članica igralskega ansambla Gledališča Koper, Mojca Fatur. Da se znajde tudi pred kamero, je potrdila žirija na Festivalu slovenskega filma. Faturjeva je nastopila v filmu Mihe Knifica »Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo« in prejela Vesno za najboljšo glavno žensko vlogo. Postala pa je tudi Stopova igralka leta. Z Mojco Fatur se bo pogovarjala Jana Samsa, ki jo bo med drugim vprašala tudi to, kako mati treh otrok uspeva združevati zasebno življenje, gledališče in film.


Stran 128 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov