Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Društvo za razvoj kreativnosti in potencialov Portret prireja 15. oktobra na Štuku v Mariboru dobrodelni koncert z namenom, da omogoči otrokom iz socialno šibkejšega okolja brezplačne obšolske aktivnosti. K projektu je pristopil tudi Radio Maribor. Društvo namreč izvaja programe in usposabljanja na področju kulture, izobraževanja in socialnega varstva. Podrobneje o društvu in dogodku pa v prvi uri nočnega programa, ko bosta naši gostji Tina Rataj, predsednica društva in prostovoljka Lea Perko.
Pod imenom Perfect Strangers so se združili mladi primorski glasbeniki Eva Sluga, Žiga Dodič, Nik Ražman in Manuel Kocjančič. Svojo glasbo opisujejo kot rock s primesmi popa in bluza, ustvarjajo pa od leta 2012. Najprej so preigravali predvsem starejše rock uspešnice, počasi pa so začele nastajati tudi lastne avtorske skladbe. Avtor besedila in glasbe večine pesmi je kitarist Žiga. Prva pa je luč sveta ugledala skladba Go away, za katero so posneli tudi predstavitveni videospot.
Nocojšnja gostja Tanja Veg verjame v prijetna naključja. Bila je namreč med stotimi srečneži, ki so dobili vizo za Novo Zelandijo. Leto dni dolga pustolovščina je bila zaznamovana z zanimivimi občasnimi službami - čuvala je otroke, pripravljala sushi, bila vzgojiteljica v vrtcu, sadila drevesa, postavljala kokošnjake in obrezovala grozdje. Nova Zelandija je po njenih besedah država preproste birokracije, kjer vlada sproščeno vzdušje in ni evropskega pritoževanja. O vseh dogodivščinah in spoznanju, da je lepo potovati, dokler se lahko enkrat vrneš domov pa v pogovoru z voditeljico Ano Skrt.
V nedeljski noči se bomo na sprehod skozi medijsko pokrajino podali z urednikom, izvrstnim poznavalcem novinarskega dela in medijev Tomažem Perovičem. Kaj ga je naučila njegova uredniška pot, ki jo je začel kot novinar poročevalec in kasneje kot ustanovitelj in urednik Studia City oziroma Studia Ljubljana? Kako je informativni program videl takrat in kako ga vidi danes? Malo po polnoči z Nado Vodušek.
V noč nas bodo povedli prijatelji s Tržaškega Krasa, ki bodo z voditeljico Barbaro Čepirlo govorili o tradiciji martinovanja. Tradicija krsta mladega vina na Proseku se je tudi zaradi praznovanja sv. Martina kot zavetnika vasi zakoreninila v srca vseh, zlasti mladine, ki skupaj s Kmečko zvezo iz Trsta bdi nad organizacijo teden dni trajajoče prireditve. V studiu bomo gostili predsednika in tajnika Kmečke zveze, Franca Fabca in Edija Bukavca, vinarja Andreja Boleta in Žarka Bukavca ter predstavnika aktivne mladine, Jana Sossija in Mitjo Guština.
Prvi oktobrski petek bo v znamenju države, ki jo po lepotah mnogi primerjajo s Slovenijo, in sicer Irske. Govor bo o irskem plesu, glasbi in kulturi. Voditelju Juretu Čepinu se bodo na nočnem obisku pridružili Katja Granda in Gašper Lenček iz šole irskega plesa ter Rok Mioč in Nežka Starc, člana zasedbe River Fables, ki igra tradicionalno irsko glasbo. Kako se irska glasba in irski ples povezujeta med seboj in koliko smo Slovenci nasploh dovzetni za irsko kulturo, izveste nekaj minut čez polnoč.
Začetek jeseni sta v Mariboru zaznamovala dva dogodka : Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem je s preselitvijo v nove prostore postala Medpodjetniški izobraževalni center z Akademijo kulinarike in turizma; na mariborski Piramidi pa so na pobudo vinarjev uredili mestni vinograd in opravili že prvo trgatev. Na klepet v nočni program je Darinka Čobec povabila direktorico Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem mag. Heleno Cvikl in Boštjana Protnerja, uspešnega vinarja.
Tokratni gost je začetnik vse bolj priljubljenega sistema vadbe kettlebelle v Sloveniji. S športom se je spoznal pred desetimi leti in takrat je ta postal njegova druga kariera in življenjski slog, saj mu je s telesom in mislimi popolnoma predan. Kettlebell lifting izvira iz Rusije, kjer velja za časten šport, saj zahteva redno in pogosto obiskovanje treningov in predanost posameznika. Treningi so naporni, pogosto tudi psihično in motivacijsko zahtevni, a rezultati, ki jih ta šport prinaša, so vredni vloženega truda. Z uspešnim trenerjem Gregorjem Sobočanom, ki se med drugim lahko pohvali tudi z osvojenim naslovom svetovnega prvaka, se bo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V tej noči lahko prisluhnete zvokom pogovora o govoru. Mnogotere barve glasu, načine izražanja, plasti in pasti naše zvočne prisotnosti in pristnosti, tehnike in umetnosti govora bomo raziskovali z igralcem in profesorjem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Tomažem Gubenškom. Z njim se bo po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.
V nedeljo obeležujemo svetovni dan turizma, zato smo na nočni obisk povabili poznavalca turizma in avtorja številnih televizijskih oddaj, ki so močno vplivale na razvoj turizma pri nas. Kdo se ne spomni oddaj Turistični globus, Dobrodošli in najbrž najbolj poznane: Homo turisticus? Ljubitelj narave, dobre kulinarike in ljudi je tudi človek, ki si ne pusti zavezati kravate kar tako, konec koncev je najbolj znan po svojem metuljčku. Danes je predsednik Združenja turističnih novinarjev Slovenije ter ambasador lepot Slovenije doma in po svetu. Draga Bulca je na pogovor povabil Peter Močnik.
Tokratna gostja nočnega obiska – Doroteja Rogelja Majerič – vodi koprsko Marelično hišo – krizni center za otroke in mladostnike. Pred nedavnim je center praznoval pet let delovanja. Kaj vse se v hiši dogaja, bo Doroteja pripovedovala po polnoči, ko jo bo v studiu Radia Koper gostila Jana Samsa.
Na nočni obisk smo povabili duhovnika Izidorja Grošlja, misijonarja, ki je deset let preživel na Madagaskarju, v Matangi, na jugovzhodu otoka. Vsakdanje delo z ljudmi in razne stiske, kot so lakota, bolezni in naravne nesreče so ga zelo povezale z domačini. Naučil se je malgaškega jezika, spoznal njihove navade in se vživel v njihovo kulturo. Kakšno je bilo njegovo delo in življenje na Madagaskarju, kako vztrajati v težkih trenutkih in kako se je njegov pogled na življenje spremenil – o tem se je misijonar Izidor Grošelj pogovarjal s Petro Medved.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Tino Zorman je v Jemen pripeljala služba. Ena najrevnejših držav na svetu jo je takoj očarala s svojo preprostostjo, pozneje pa je tam našla tudi ljubezen. V Jemnu si je ustvarila družino, skupaj z možem ustanovila turistično agencijo in bila leta 2010 izbrana med 8 najboljših vodnikov z vsega sveta. Vse to pa je pretrgalo savdsko bombardiranje Jemna, ki je izjemno poslabšalo bivanjske razmere v državi in Tino prisililo k odhodu. O Jemnu in malo drugačnem begunskem življenju se bo v noči na sredo s Tino Zorman pogovarjala Andreja Gradišar.
Odkar poznamo dokumentirano človeško zgodovino, jo spremljajo različna verovanja v nadnaravno. Celo iz risb naših prednikov, neandertalcev, je razvidno, da so verjeli v nadnaravne sile. Religiozna prepričanja in vedenja je moč najti čisto v vsakem človeku, ne glede na to, od kod prihaja ter katerega spola in starosti je. V tokratnem Nočnem obisku nam bo filozof, dr. Sebastjan Vörös, poskušal pojasniti, zakaj ljudje sploh verujemo, kaj se dogaja v človeških možganih med mističnim izkustvom, zakaj verjamemo le v določene religijske koncepte in zakaj so se nekateri ohranili do danes, drugi pa ne. Kaj nam to pove o sodobni družbi? Prisluhnite Lei Ogrin in gostu v ponedeljek, malo po polnoči.
Marjetka Perme je ustanoviteljica Akademije za osebno odličnost, trenerka nevrolingvističnega programiranja in mehkih veščin, ter avtorica izobraževalnega programa. Edina med slovenskimi NLP trenerji, se lahko pohvali z diplomo ameriškega Robbins-Madanes Center for Strategic Intervention, ki združuje najučinkovitejše strategije za maksimiziranje človeških potencialov, ter doseganje trajnih pozitivnih sprememb pri posameznikih in timih. Poseben poudarek njenih programov je namenjen uporabnosti pridobljenih znanj in veščin. V noči na nedeljo bo pojasnila, kaj je nevrolingvistično programiranje, komu je namenjeno in kako si lahko z njim pomagamo pri vodenju organizacij, komunikaciji, javnem nastopanju in osebnostni rasti. Na nočni obisk jo je povabil Sandi Horvat.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Doc. dr. Andrej Gaspari se je specializiral za pozno prazgodovino in zgodnje rimsko obdobje ter zgodovino, povezano z antičnimi ladjami in plovbo. Najlažje ga najdete na najdiščih, kjer je običajno obdan s sodelavci, opremo in knjigami. Med drugim je zaslužen, da so leta 2003 reko Ljubljanico razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Velja za vodilnega podvodnega arheologa v Sloveniji, zato morda celo dobite namig za kakšen zaklad, ki ga naše reke še skrivajo. Malokdo ve, da je bil nekoč tudi alpinist. In še kaj, o čemer se bo v petek takoj po polnoči pogovarjal z voditeljem Juretom K. Čoklom.
Na nočni obisk je Teodor Bostič povabil profesorja Uroša Dokla. V zadnjih osmih letih, zlasti pa od takrat, ko je Sirijo spoznal s kolesom, se v to deželo, v katero se je, kot sam pravi dobesedno zaljubil, vedno znova vrača. Spregovoril bo o razmerah, ki so pripeljale do brutalne državljanske vojne in o tem, da je zlasti zahodni svet tamkajšnje ljudstvo pustil na cedilu. Predvsem pa bo predstavil humanitarni projekt Jakob, s katerim želijo pobudniki tega projekta begunskim otrokom, z izobraževanjem in igro ponuditi upanje za boljšo prihodnost.
Neveljaven email naslov