Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Gostja v nočnem programu bo Nataša Segulin, nekdanja novinarka in urednica TV Koper, ki je po upokojitvi našla novo strast v potovanjih in fotografiranju. Pripravila je že več razstav, z naslednjo, ki bo marca, se bo predstavila v ljubljanskem Cankarjevem domu. V pogovoru z voditeljem, Sandijem Škvarčem, se bosta dotaknila tudi dolgoletnega dela na televiziji.
V tokratnem nočnem obisku bodo v ospredju natančnost, zbranost in mirni živci. Govor bo namreč o pikadu, športu, ki se ga pogosto drži pridevnik ‘gostilniški’. Da je ta oznaka neupravičena in da gre pri pikadu za resno športno panogo, med drugim dokazujejo številni slovenski uspehi v zadnjem desetletju, tako na klubski kot tudi na reprezentančni ravni. Več o priljubljenosti pikada pri nas, dosežkih naših tekmovalcev na mednarodnih tekmovanjih in zanimanju za pikado med mladimi, bo Juretu Čepinu povedal predsednik pikado zveze Slovenije Jože Grantaša. Pričnemo nekaj minut po polnoči.
Bojan Maroševič je priznan gledališki in filmski igralec, ima pa še eno čudovito poslanstvo – kot uradni promotor knjige (psi) nadaljuje poslanstvo avtorja, ki je lani izgubil bitko s hudo boleznijo. Vse, kar je povezano s to knjigo, je zanj nekaj posebnega, tako kot je posebna tudi vsebina in bi jo težko primerjali s čimer koli, kar ste prebrali doslej. O avtorju, ki je dolgo ostal anonimen, o njenem nastajanju in o tem, komu je namenjena, v pogovoru Darinke Čobec z gostom med polnočjo in drugo uro.
Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na prehodu iz starega v novo leto si radi postavimo katero od novoletnih zaobljub, s katero želimo izboljšati kakovost svojega vsakdana. Ene bolj pogostih zaobljub so, da bomo v novem letu shujšali, prenehali kaditi in se pričeli zdravo prehranjevati. Nekaj nasvetov kako vztrajati pri doseganju svojih ciljev, bo s svojo izkušnjo podala Jaša Bombač, nekdanja tekmovalna športnica, mednarodno licencirana osebna trenerka, avtorica vadbenega sistema in ustanoviteljica vadbenega centra za ženske. S svojo osebnostjo, znanjem in izkušnjami pomaga ženskam izboljšati svojo telesno pripravljenost in oblikovati zdravo, močno in vzdržljivo telo. Jaša Bombač bo nočna gostja v prvih urah prve letošnje nedelje.
V prvi sobotni uri bo voditeljica nočnega programa Jana Samsa gostila profesorico slovenščine na univerzi v Trstu, Rado Lečič, ki je med drugim tudi avtorica še svežega delovnega učbenika "Slovenščina od A do Ž". Priročnik je sistematično izdelan učni pripomoček s poudarkom na praktičnem utrjevanju izgovorjave, pisave, pravilnih oblik ter pomenov in razvrstitve besedil. Je rezultat avtoričinih dolgoletnih izkušenj, nastal pa je na pobudo slušateljev slovenščine kot drugega, tujega jezika. Tudi o tem bo beseda v nočnem programu, ki ob sobotah poteka iz studia Radia Koper.
Že v uvodu zadnjega dne tega leta bomo prešerno razpoloženi. Voditelj Zoran Turk bo gostil dve dami: priljubljeno pevko Tanjo Žagar in priznano strokovnjakinjo s področja kulinarike Mojco Polak, predavateljico iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. Bodite z nami!
Če imajo fantje svojo 'tapravo' bor mašino, zakaj ne bi tudi dekleta svojemu električnemu mešalcu rekle tako, je sklenila Tina - in tako je nastala Bor mašina za punce, skupina ljubiteljskih kuharic, ki uspešno združujejo pisanje in hrano. V studiu se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružila dekleta, ki skrbijo za odvečne kilograme, za to, da okušalnim brbončicam ni nikoli dolgčas, in za tolažbo, da se vsakemu kdaj ponesrečijo domače tortilje. Svoje ideje in recepte pridno delijo na spletu in se držijo načela - več glav več ve, več loncev ima več idej, kaj vse se v njih da skuhati, več različnih krožnikov bolj zanimivo zgleda na večih različnih mizah ? Pridružite se nam tudi vi v predzadnji noči tega leta, v kateri boste dobili kar nekaj odličnih kulinaričnih nasvetov in sladkih idej ter posebnih receptov za silvestrsko večerjo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Dobra knjiga je lahko odlična družba, branje pa je za duha to, kar je telovadba za telo. Zadnjo letošnjo nedeljo bomo posvetili knjigam. O njih bomo govorili z bibliotekarjem v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani. Diplomirani teolog, poznavalec zgodovine krščanstva, turistični vodič, pevec in planinec, Anton Brlan bo naš gost. Na nočni obisk ga je povabila Enisa Brizani.
Na nočni obisk prihaja komunikologinja, novinarka, sicer pa strastna vrtnarka in ljubiteljica malih kulinaričnih coprnij, kot pravi, Vojka Žgavec Clemenz. Sicer Primorka je na Kras skupaj z možem prišla pred osmimi leti in začela ustvarjati nove zgodbe, povezane s tradicijo kraškega okolja. Na zadnje je v uspešno zgodbo združila Kraške zapeljivke. Kdo so te dame, kaj počnejo, kako se pri Vojki rojevajo nove ideje in s katerimi kulinaričnimi posebnostmi razvaja svoje Kraševce, bo povedala v pogovoru z voditeljico Barbaro Čepirlo.
Božični večer je nekaj posebnega in da ga ne boste preživeli čisto sami samcati, vas v družbo nočnega programa vabi voditeljica Mojca. Pripravite kakšno šalo ali pa pokličite kar tako za par besed, nočna družba vas pričakuje.
Na obisk v nočni program prihaja Edvard Pukšič, dolgoletni novinar in urednik oddaj na Radiu Maribor. Leto 2015 je bilo zanj prelomno, saj se je upokojil, radio pa še naprej ostaja velik del njegovega življenja. V delovnem procesu na mariborskem radiu je bil namreč navzoč pet desetletij, štirideset let je bil redno zaposlen. Njegovo zanimivo radijsko zgodbo bo Bauman Jasmina predstavila po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Sila je po desetih letih znova udarila. Ljubitelji franšize Vojna zvezd so dočakali novo nadaljevanje sage, ki je spremenila zemljevid filmskega sveta. Kaj je tisto, kar film naredi kulten? Zakaj nekatere franšize sprožijo množično navdušenje med občinstvom, druge pa utonejo v pozabo, preden so se zares sploh začele? Ali je George Lucas vedel, da bo njegova zgodba nekoč postala religija? Na nočni obisk sta iz galaksije daleč, daleč stran prišla ljubitelja znanstvene fantastike in zaljubljenca v svet Jedijev, igralec Uroš Potočnik in filmski kritik Uroš Šetina.
O najmanjšem gledališču v mestu z velikim srcem, o arhetipskih zgodbah, ki otrokom in odraslim lahko pokažejo pot iz težkih situacij, o pravljicah, ki nam pomagajo razumeti naše sanje, ranljivosti igralskega poklica, upanju v depresivnih časih, o ljubljanski ulici, ki je zacvetela in zaživela predvsem po njegovi zaslugi in še o marsičem z igralcem, režiserjem, lutkarjem in umetniškim vodjem Mini teatra Robertom Waltlom. Pred mikrofon ga je povabila Nada Vodušek.
V prvi uri nočnega druženja se bomo prepustili zgodbam Kraševcev, združenih v skupino z imenom Gmajna. Oblikovali so jo z namenom ohranjanja kulturne dediščine celotne kraške pokrajine, na tržaški in slovenski strani, ter v znak prijateljstva. Skupina izstopa po ročno izdelanih umetninah in etnološkem značaju. O začetkih, projektih in obetih bodo zgodbe natrosili trije “Gmajnarji”: Marko Lupinc, Saško Ferluga in Beti Starc. Gostila jih bo Barbara Čepirlo.
Petkovo noč bomo pričeli z dejavnostjo, ki v prostem času zaposluje marsikaterega posameznika – z zbirateljstvom. Na nočni obisk prihaja Mitja Lamut, zbiratelj in predsednik programskega odbora mednarodnega zbirateljskega sejma Collecta, ki bo marca že desetič zapored potekal na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Kateri so najbolj nenavadni zbirateljski predmeti, kdaj zbirateljstvo iz konjička preraste v strast in kako je nastala ideja za zbirateljski sejem – odgovore na vsa ta vprašanja Jureta Čepina izveste po polnoči.
Na nočni klepet prideta 2/3 zasedbe Katrinas – Katarina, doktorica psihologije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti v Mariboru In Sanja, akademska pianistka, zaposlena v Glasbeni šoli Velenje, izvrstna vokalistka in pianistka, ki se v accapela vodah predstavlja tudi kot avtorica aranžmajev. Predstavili bomo v novembru izdani album Žarki za srce in gostji, kot ju morda še ne poznate. Nočni program bo vodil Robert Zajšek.
Neveljaven email naslov