Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Gregor Podlogar
Bere Lidija Hartman.
Prevedli Veronika Pflaum in Irena Vilfan Bruckmüller; Ljubljana : Slovenska matica, 2017
Zakaj ima knjiga priznanega avstrijskega zgodovinarja akademika Ernsta Bruckmüllerja naslov Avstrijska zgodovina in ne kar Zgodovina Avstrije? Ker država Avstrija obstaja šele od leta 1918, najprej kot Republika nemška Avstrija, leto zatem pa je s saintgermainsko mirovno pogodbo dobila ime Republika Avstrija. Ernst Bruckmüller, nekdanji profesor na Inštitutu za gospodarsko in družbeno zgodovino dunajske univerze, pa v delu Avstrijska zgodovina predstavlja politični, družbeni in gospodarski razvoj na ozemlju današnje Republike Avstrije od najstarejših naselitvenih sledi neandertalcev pred 250.000 leti prek prvega imenovanja Avstrije kot Ostarrichi v listini iz leta 996 do vključno Druge republike vse do današnjih dni; delo se sicer zaključi s pogledom v negotovo prihodnost: »[…] ali bo integracija priseljencev, ki so se priselili v zadnjih dveh desetletjih, v avstrijski narod uspešna in obvladljiva, se bo pokazalo šele v prihodnosti.«
Problematiko zapisovanja avstrijske zgodovine avtor pojasnjuje v predgovoru. Kot že rečeno, se delo, ki je nastajalo na Dunaju in v Ljubljani, osredotoča na zgodovino, povezano z ozemljem današnje Republike Avstrije, saj je, kot piše Bruckmüller, »večina imen držav in dežel v Evropi posneta po imenih prebivalcev: Francija – vladavina Frankov, Slovenija – država Slovencev, Nemčija – dežela Nemcev. Ime države in dežele Avstrije pa se ne opira na ime ljudstva, temveč je podobno kot ime Nizozemske … geografski konstrukt.« Avtor ob tem poudarja, da se je sredi 11. stoletja oblikovalo deželno ime Osterrich – Österreich, kasneje pa je vojvodina Avstrija dobila latinsko ime Austria, jezikovni hibrid germanskega korena in latinske končnice. Bruckmüller skozi delo Avstrijska zgodovina postopoma, a precej hitro prehaja skozi tisočletja vse do zgodnjega srednjega veka, do začetka šestega stoletja, od tod dalje, vključno s Karantanci, ki, kot zapiše, niso bili na več kot 35 odstotki sedanjega avstrijskega ozemlja, pretresa zgodovino skozi vsako stoletje posebej, vse do danes; in to dobesedno, saj avtor omenja tudi podelitev najvišje nemške književne nagrade leta 2017 avstrijskemu pisatelju Robertu Menasseju za roman Prestolnica in avstrijske parlamentarne volitve istega leta, ki so prinesle, če citiramo avtorja, »jasno zmago novemu vodji Avstrijske ljudske stranke Sebastianu Kurzu«. Z vidika slovenskega bralca je delo zanimivo, ker avtor predvsem od srednjega veka dalje vključuje tudi zgodovino Slovencev. Tako je tu na primer zapis o Celjskih grofih in njihovem odnosu do Habsburžanov, katerim je sicer odmerjeno precej prostora, pa zapis o Zedinjeni Sloveniji, potem so tu še omembe umetnikov, predvsem literatov od Frana Levstika do Florjana Lipuša. Na sploh velja izpostaviti, da delo odlikuje vključevanje ne zgolj političnega, gospodarskega ali družbenosocialnega vidika nekega obdobja, temveč tudi analize kulture in umetnosti ter umetnikov in njihovega pomena za nek čas. Knjiga, ki vsebuje tudi nekaj slikovnega gradiva, je delo strastnega in predanega raziskovalca zgodovine. Napisano je razločno in tekoče ter podkrepljeno s pomembnimi primarnimi viri in faktičnimi podatki, ki pri bralcu ustvarjajo jasno sliko neke dobe oziroma nekega zgodovinskega dogodka. A vendar ob branju Avstrijske zgodovine Ernsta Bruckmüllerja prihaja na plan misel angleškega zgodovinarja Edwarda Halletta Carra, da je zgodovina zgodovinarjev odnos do zgodovinskih dejstev.
Avtor recenzije: Gregor Podlogar
Bere Lidija Hartman.
Prevedli Veronika Pflaum in Irena Vilfan Bruckmüller; Ljubljana : Slovenska matica, 2017
Zakaj ima knjiga priznanega avstrijskega zgodovinarja akademika Ernsta Bruckmüllerja naslov Avstrijska zgodovina in ne kar Zgodovina Avstrije? Ker država Avstrija obstaja šele od leta 1918, najprej kot Republika nemška Avstrija, leto zatem pa je s saintgermainsko mirovno pogodbo dobila ime Republika Avstrija. Ernst Bruckmüller, nekdanji profesor na Inštitutu za gospodarsko in družbeno zgodovino dunajske univerze, pa v delu Avstrijska zgodovina predstavlja politični, družbeni in gospodarski razvoj na ozemlju današnje Republike Avstrije od najstarejših naselitvenih sledi neandertalcev pred 250.000 leti prek prvega imenovanja Avstrije kot Ostarrichi v listini iz leta 996 do vključno Druge republike vse do današnjih dni; delo se sicer zaključi s pogledom v negotovo prihodnost: »[…] ali bo integracija priseljencev, ki so se priselili v zadnjih dveh desetletjih, v avstrijski narod uspešna in obvladljiva, se bo pokazalo šele v prihodnosti.«
Problematiko zapisovanja avstrijske zgodovine avtor pojasnjuje v predgovoru. Kot že rečeno, se delo, ki je nastajalo na Dunaju in v Ljubljani, osredotoča na zgodovino, povezano z ozemljem današnje Republike Avstrije, saj je, kot piše Bruckmüller, »večina imen držav in dežel v Evropi posneta po imenih prebivalcev: Francija – vladavina Frankov, Slovenija – država Slovencev, Nemčija – dežela Nemcev. Ime države in dežele Avstrije pa se ne opira na ime ljudstva, temveč je podobno kot ime Nizozemske … geografski konstrukt.« Avtor ob tem poudarja, da se je sredi 11. stoletja oblikovalo deželno ime Osterrich – Österreich, kasneje pa je vojvodina Avstrija dobila latinsko ime Austria, jezikovni hibrid germanskega korena in latinske končnice. Bruckmüller skozi delo Avstrijska zgodovina postopoma, a precej hitro prehaja skozi tisočletja vse do zgodnjega srednjega veka, do začetka šestega stoletja, od tod dalje, vključno s Karantanci, ki, kot zapiše, niso bili na več kot 35 odstotki sedanjega avstrijskega ozemlja, pretresa zgodovino skozi vsako stoletje posebej, vse do danes; in to dobesedno, saj avtor omenja tudi podelitev najvišje nemške književne nagrade leta 2017 avstrijskemu pisatelju Robertu Menasseju za roman Prestolnica in avstrijske parlamentarne volitve istega leta, ki so prinesle, če citiramo avtorja, »jasno zmago novemu vodji Avstrijske ljudske stranke Sebastianu Kurzu«. Z vidika slovenskega bralca je delo zanimivo, ker avtor predvsem od srednjega veka dalje vključuje tudi zgodovino Slovencev. Tako je tu na primer zapis o Celjskih grofih in njihovem odnosu do Habsburžanov, katerim je sicer odmerjeno precej prostora, pa zapis o Zedinjeni Sloveniji, potem so tu še omembe umetnikov, predvsem literatov od Frana Levstika do Florjana Lipuša. Na sploh velja izpostaviti, da delo odlikuje vključevanje ne zgolj političnega, gospodarskega ali družbenosocialnega vidika nekega obdobja, temveč tudi analize kulture in umetnosti ter umetnikov in njihovega pomena za nek čas. Knjiga, ki vsebuje tudi nekaj slikovnega gradiva, je delo strastnega in predanega raziskovalca zgodovine. Napisano je razločno in tekoče ter podkrepljeno s pomembnimi primarnimi viri in faktičnimi podatki, ki pri bralcu ustvarjajo jasno sliko neke dobe oziroma nekega zgodovinskega dogodka. A vendar ob branju Avstrijske zgodovine Ernsta Bruckmüllerja prihaja na plan misel angleškega zgodovinarja Edwarda Halletta Carra, da je zgodovina zgodovinarjev odnos do zgodovinskih dejstev.
Avtor recenzije: Marjan Kovačević Beltram Bere Igor Velše
Civilizacija ekonomskega determinizma, denarne transakcije v jedru odnosov med ljudmi, odrekanje človeškosti v procesih dehumanizacije, figura odvečnega človeka ...
Izvrstna Nina Noč kot Julija v novi preobleki baletne klasike Romeo in Julija
NAPOVED: Na velikem odru ljubljanske Drame je bila sinoči premiera in krstna izvedba novega slovenskega besedila z naslovom Vse OK. Napisala ga je Simona Hamer, dramaturginja in dramatičarka, ki je bila za to dramo leta 2020 nominirana za Grumovo nagrado. Vse OK je režiral in koreografiral Matjaž Farič, dramaturginja je bila Staša Prah, scenograf Marko Japelj in kostumograf Alan Hranitelj, nastopa deset igralcev ljubljanske Drame. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Simona Hamer: Vse OK Premiera krstna izvedba: 16. 2. 2022 REŽISER Matjaž Farič DRAMATURGINJA Staša Prah SCENOGRAF Marko Japelj KOSTUMOGRAF Alan Hranitelj SKLADATELJ Damir Urban KOREOGRAF Matjaž Farič OBLIKOVALEC SVETLOBE Borut Bučinel LEKTOR Arko ASISTENTKA KOSTUMOGRAFA Ana Janc ASISTENTKA REŽISERJA (ŠTUDIJSKO) Lara Ekar Grlj Igralska zasedba Klemen Janežič Gregor Benjamin Krnetić Aljaž Tina Resman Rebeka Nejc Cijan Garlatti Leon Barbara Cerar Tanja Tina Vrbnjak Mihaela Saša Mihelčič Maja Saša Tabaković Časomerec Maša Derganc Lili Valter Dragan Franci
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Prešernovo gledališče Kranj Avtorski projekt: Zadnji naj ugasne luč, premiera 10. 2. 2022 Režiser: Dorian Šilec Petek Likovna podoba: FrešTreš Scenografinja: Nika Curk Skladatelj: Laren Polič Zdravič Kostumografinja: Tina Bonča Igrajo: Vesna Jevnikar Doroteja Nadrah Vesna Pernarčič Miha Rodman Vesna Slapar Aljoša Ternovšek Umetniška sodelavka: Maja Cerar Dramaturška svetovalka: Staša Prah Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec maske: Matej Pajntar Napoved: Kot tretjo premiero sezone so v Prešernovem gledališču Kranj sinoči uprizorili avtorski projekt Zadnji naj ugasne luč, ki ga je režiral Dorian Šilec Petek, nastal pa je v skupni produkciji s Kinom Šiška. Umetniška sodelavka je bila Maja Cerar, dramaturška svetovalka Staša Prah. Na premieri je bila Tadeja Krečič
Katarina Morano: Usedline 2021 Drama Krstna uprizoritev Premiera: 9. februar 2022 Režiser Žiga Divjak Dramaturginja Katarina Morano Scenograf Igor Vasiljev Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Blaž Gracar Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Mirjam Korbar, Jana Zupančič, Iztok Drabik Jug, Mojca Funkl, Matej Puc, Lotos Vincenc Šparovec, Lara Wolf S krstno izvedbo igre Usedline se je v Mestnem gledališču ljubljanskem začel Mednarodni / regionalni festival RUTA grupa Triglav. Dramatičarka Katarina Morano in režiser Žiga Divjak sta uveljavljen gledališki tandem; o ustvarjanju nove predstave režiser Žiga Divjak med drugim pove, da so skušali iskati "kaj je tisto, kar je izrečeno, in kaj je tisto, kar je neizrečeno, pa vendar na neki način povedano, kaj pa dejansko še ne more biti ubesedeno, ampak je tam nekje prisotno, in ravno ko bi moralo biti izgovorjeno, je neizgovorjeno". Na fotografiji: Iztok Drabik Jug, Lara Wolf, Matej Puc, Jana Zupančič, Mojca Funkl, Lotos Vincenc Šparovec. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/usedline/#gallery-1154-1
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Avtor recenzije: Matej Bogataj Bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Staša Grahek Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.
Neveljaven email naslov