Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ernst Bruckmüller: Avstrijska zgodovina

12.11.2018

Avtor recenzije: Gregor Podlogar Bere Lidija Hartman.

Prevedli Veronika Pflaum in Irena Vilfan Bruckmüller; Ljubljana : Slovenska matica, 2017

Zakaj ima knjiga priznanega avstrijskega zgodovinarja akademika Ernsta Bruckmüllerja naslov Avstrijska zgodovina in ne kar Zgodovina Avstrije? Ker država Avstrija obstaja šele od leta 1918, najprej kot Republika nemška Avstrija, leto zatem pa je s saintgermainsko mirovno pogodbo dobila ime Republika Avstrija. Ernst Bruckmüller, nekdanji profesor na Inštitutu za gospodarsko in družbeno zgodovino dunajske univerze, pa v delu Avstrijska zgodovina predstavlja politični, družbeni in gospodarski razvoj na ozemlju današnje Republike Avstrije od najstarejših naselitvenih sledi neandertalcev pred 250.000 leti prek prvega imenovanja Avstrije kot Ostarrichi v listini iz leta 996 do vključno Druge republike vse do današnjih dni; delo se sicer zaključi s pogledom v negotovo prihodnost: »[…] ali bo integracija priseljencev, ki so se priselili v zadnjih dveh desetletjih, v avstrijski narod uspešna in obvladljiva, se bo pokazalo šele v prihodnosti.«

Problematiko zapisovanja avstrijske zgodovine avtor pojasnjuje v predgovoru. Kot že rečeno, se delo, ki je nastajalo na Dunaju in v Ljubljani, osredotoča na zgodovino, povezano z ozemljem današnje Republike Avstrije, saj je, kot piše Bruckmüller, »večina imen držav in dežel v Evropi posneta po imenih prebivalcev: Francija – vladavina Frankov, Slovenija – država Slovencev, Nemčija – dežela Nemcev. Ime države in dežele Avstrije pa se ne opira na ime ljudstva, temveč je podobno kot ime Nizozemske … geografski konstrukt.« Avtor ob tem poudarja, da se je sredi 11. stoletja oblikovalo deželno ime Osterrich – Österreich, kasneje pa je vojvodina Avstrija dobila latinsko ime Austria, jezikovni hibrid germanskega korena in latinske končnice. Bruckmüller skozi delo Avstrijska zgodovina postopoma, a precej hitro prehaja skozi tisočletja vse do zgodnjega srednjega veka, do začetka šestega stoletja, od tod dalje, vključno s Karantanci, ki, kot zapiše, niso bili na več kot 35 odstotki sedanjega avstrijskega ozemlja, pretresa zgodovino skozi vsako stoletje posebej, vse do danes; in to dobesedno, saj avtor omenja tudi podelitev najvišje nemške književne nagrade leta 2017 avstrijskemu pisatelju Robertu Menasseju za roman Prestolnica in avstrijske parlamentarne volitve istega leta, ki so prinesle, če citiramo avtorja, »jasno zmago novemu vodji Avstrijske ljudske stranke Sebastianu Kurzu«. Z vidika slovenskega bralca je delo zanimivo, ker avtor predvsem od srednjega veka dalje vključuje tudi zgodovino Slovencev. Tako je tu na primer zapis o Celjskih grofih in njihovem odnosu do Habsburžanov, katerim je sicer odmerjeno precej prostora, pa zapis o Zedinjeni Sloveniji, potem so tu še omembe umetnikov, predvsem literatov od Frana Levstika do Florjana Lipuša. Na sploh velja izpostaviti, da delo odlikuje vključevanje ne zgolj političnega, gospodarskega ali družbenosocialnega vidika nekega obdobja, temveč tudi analize kulture in umetnosti ter umetnikov in njihovega pomena za nek čas. Knjiga, ki vsebuje tudi nekaj slikovnega gradiva, je delo strastnega in predanega raziskovalca zgodovine. Napisano je razločno in tekoče ter podkrepljeno s pomembnimi primarnimi viri in faktičnimi podatki, ki pri bralcu ustvarjajo jasno sliko neke dobe oziroma nekega zgodovinskega dogodka. A vendar ob branju Avstrijske zgodovine Ernsta Bruckmüllerja prihaja na plan misel angleškega zgodovinarja Edwarda Halletta Carra, da je zgodovina zgodovinarjev odnos do zgodovinskih dejstev.


Ocene

2023 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Ernst Bruckmüller: Avstrijska zgodovina

12.11.2018

Avtor recenzije: Gregor Podlogar Bere Lidija Hartman.

Prevedli Veronika Pflaum in Irena Vilfan Bruckmüller; Ljubljana : Slovenska matica, 2017

Zakaj ima knjiga priznanega avstrijskega zgodovinarja akademika Ernsta Bruckmüllerja naslov Avstrijska zgodovina in ne kar Zgodovina Avstrije? Ker država Avstrija obstaja šele od leta 1918, najprej kot Republika nemška Avstrija, leto zatem pa je s saintgermainsko mirovno pogodbo dobila ime Republika Avstrija. Ernst Bruckmüller, nekdanji profesor na Inštitutu za gospodarsko in družbeno zgodovino dunajske univerze, pa v delu Avstrijska zgodovina predstavlja politični, družbeni in gospodarski razvoj na ozemlju današnje Republike Avstrije od najstarejših naselitvenih sledi neandertalcev pred 250.000 leti prek prvega imenovanja Avstrije kot Ostarrichi v listini iz leta 996 do vključno Druge republike vse do današnjih dni; delo se sicer zaključi s pogledom v negotovo prihodnost: »[…] ali bo integracija priseljencev, ki so se priselili v zadnjih dveh desetletjih, v avstrijski narod uspešna in obvladljiva, se bo pokazalo šele v prihodnosti.«

Problematiko zapisovanja avstrijske zgodovine avtor pojasnjuje v predgovoru. Kot že rečeno, se delo, ki je nastajalo na Dunaju in v Ljubljani, osredotoča na zgodovino, povezano z ozemljem današnje Republike Avstrije, saj je, kot piše Bruckmüller, »večina imen držav in dežel v Evropi posneta po imenih prebivalcev: Francija – vladavina Frankov, Slovenija – država Slovencev, Nemčija – dežela Nemcev. Ime države in dežele Avstrije pa se ne opira na ime ljudstva, temveč je podobno kot ime Nizozemske … geografski konstrukt.« Avtor ob tem poudarja, da se je sredi 11. stoletja oblikovalo deželno ime Osterrich – Österreich, kasneje pa je vojvodina Avstrija dobila latinsko ime Austria, jezikovni hibrid germanskega korena in latinske končnice. Bruckmüller skozi delo Avstrijska zgodovina postopoma, a precej hitro prehaja skozi tisočletja vse do zgodnjega srednjega veka, do začetka šestega stoletja, od tod dalje, vključno s Karantanci, ki, kot zapiše, niso bili na več kot 35 odstotki sedanjega avstrijskega ozemlja, pretresa zgodovino skozi vsako stoletje posebej, vse do danes; in to dobesedno, saj avtor omenja tudi podelitev najvišje nemške književne nagrade leta 2017 avstrijskemu pisatelju Robertu Menasseju za roman Prestolnica in avstrijske parlamentarne volitve istega leta, ki so prinesle, če citiramo avtorja, »jasno zmago novemu vodji Avstrijske ljudske stranke Sebastianu Kurzu«. Z vidika slovenskega bralca je delo zanimivo, ker avtor predvsem od srednjega veka dalje vključuje tudi zgodovino Slovencev. Tako je tu na primer zapis o Celjskih grofih in njihovem odnosu do Habsburžanov, katerim je sicer odmerjeno precej prostora, pa zapis o Zedinjeni Sloveniji, potem so tu še omembe umetnikov, predvsem literatov od Frana Levstika do Florjana Lipuša. Na sploh velja izpostaviti, da delo odlikuje vključevanje ne zgolj političnega, gospodarskega ali družbenosocialnega vidika nekega obdobja, temveč tudi analize kulture in umetnosti ter umetnikov in njihovega pomena za nek čas. Knjiga, ki vsebuje tudi nekaj slikovnega gradiva, je delo strastnega in predanega raziskovalca zgodovine. Napisano je razločno in tekoče ter podkrepljeno s pomembnimi primarnimi viri in faktičnimi podatki, ki pri bralcu ustvarjajo jasno sliko neke dobe oziroma nekega zgodovinskega dogodka. A vendar ob branju Avstrijske zgodovine Ernsta Bruckmüllerja prihaja na plan misel angleškega zgodovinarja Edwarda Halletta Carra, da je zgodovina zgodovinarjev odnos do zgodovinskih dejstev.


16.05.2022

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bralka: Višnja Fičor


16.05.2022

Simon Rutar in Beneška Slovenija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


16.05.2022

Tomaž Šalamun: Povsod je bil sneg

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko


16.05.2022

Marina Bahovec - Življenje je mačka, ki stoji na glavi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Tomo Postenšek: Površinska napetost

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič


16.05.2022

Walace Stevens: Običajen večer v Nev Havnu

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


16.05.2022

Nona Fernández: Neznana dimenzija

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Dragan Petrovec: Stopinje upora

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


13.05.2022

Dej no

avtor: Muanis Sinanović


13.05.2022

Neznosno breme ogromnega talenta

avtor: Igor Harb


13.05.2022

Junakinje na odru MGL

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan


10.05.2022

Ena sekunda - Eden letošnjih močnejših filmov v slovenskih kinematografih

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


10.05.2022

Doktor Strange in multivesolje norosti

Tokrat v režiji Sama Raimija, mojstra grozljivk


10.05.2022

Inventura - S humorjem podšita žanrska zmes

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.05.2022

Mandićcirkus razgalja dejstvo igralčevega telesa kot konstante, ki je ni moč reinterpretirati

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.


07.05.2022

Mandićcirkus

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si


07.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž


05.05.2022

Peter Verč: Za vse, ne zase

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


Stran 40 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov