Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dušan Marolt: Gasovi žensk

11.03.2019

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.

Domžale : Manični poet, 2019

Knjižica z naslovom Glasovi žensk je tretja pesniška zbirka Dušana Marolta. V prvenki z naslovom Tudi tulipani ovenijo so prevladovali družbeni in mestni odzveni, v drugi zbirki Doživetja naseljenosti pa se je pesnik ukvarjal z ljubeznijo in spolnostjo. In nekaj duha iz druge zbirke je čutiti tudi v zbirki Glasovi žensk.
Ni prav pogost pojav v slovenskem pesništvu, da bi se pesnik oglasil v ženski obliki ali da bi se izražal kot ženska. A Dušan Marolt počne prav to: poženšči se in v pesmih brez ločil in velikih začetnic ter v prostem verzu razpre obširno pahljačo ženstvenih čustvovanj, dojemanj in doživljanj. In v tem početju ostaja prvinski oziroma prvinska. Seveda je veliko vprašanje, ali bi prepoznali moškega v teh pesmih, če ne bi bil objavljen, a to je samo stranski pomislek. Obseg ženskega še najbolj nazorno prikaže predzadnja pesem Imenik smerokazov, ki je sestavljena iz samih imen znanih Slovenk z vseh področij: od Ivane Kobilce do Mirjam Kalin, od Franje Bojc Bidovec do Suzane Tratnik, od Lili Novy do Ite Rine. Izjem v smislu kakršnegakoli vrednotenja tako rekoč skorajda ni. Izjeme so le v odrinjenosti sodobnega zgodovinskega spomina, ko se svet in predstave deli na moške in ženske, na več ali na manj, na osprednje in obrobne. Odlika tega pesnjenja je v tudi v tem, da pesnik ne izpostavlja kake ženske zapostavljenosti in da pesnjenje ni feministično obarvano. Dušan Marolt namreč upesnjuje mnoga ženska stanja. Pesem Na mladih svet stoji se začne z vrsticami: »jaz sem mlada // rojena iz maternice / ki je bila polepljena s posterji / in okrašena s sponkami // jaz ne hodim na ulice // s pločevinko in toastom / ždim pred ekrani / najemniškega udobja / in štejem kalorije«.
Takšen lik sodobne ženske prevladuje v skoraj vseh pesmih. To je ženska, ki živi tu in zdaj, je skoraj samozadostna in zvedava, zaveda se svojega zrelega in odgovornega mesta v družbi, o marsičem ima svoje trdno mnenje. V pesmih ni jokavosti. Je skorajda zgolj razumski pogled na svet.
Zbirka je razdeljena na tri dele: Glas pogleda, Glas intime in Glas vsakdanjosti. Naslovi so tako povedni, da ni dvoma o vsebini. Takšen je tudi izraz pesmi Pesnica v Parizu iz prvega dela, ki se konča z vrsticama: »našla sem prag kjer spregovorim kar je treba / in napišem svoj verz«. Drugi del z naslovom Glas intime je posvečen odnosu, ki ga ženska izraža do moškega in kjer je v ospredju dvojina, na primer v pesmi z naslovom Oranžna: »ližeš mi prste na nogah / imaš me v rokah / ostrina bradavic ujame prste / blazinice postanejo vlažne«. Za zadnji del v zbirki je značilno samoopazovanje in v tem delu se še najbolj izpostavi pesnikovo vživljanje v dopolnjujoči spol. Tako kot to izraža pesem z naslovom pesnica: »nikoli / ne / izgubi / spoštovanja / do / besed // še / posebej / ko / spozna / da / ji / vsaka / črka / omogoča // zapis / v / zadnjo / pesem / zadnje // pesnice«.
Ob zbirki Dušana Marolta Glasovi žensk je treba izpostaviti trud pesnika, da upesni svet, ki mu je hkrati dopolnjujoč in zrcalen, skrivnostno tuj in hkrati najbližji, skoraj razkrit. In pesnjenje na ženski način je pravzaprav pesnjenje o pesmi, o načinu približevanja oddaljenemu. V tem pogledu zbirke Glasovi ženske, močne v težnji po razkrivanju še neizpetih glasov iz neposredne bližine, ni mogoče spregledati.


Ocene

2023 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Dušan Marolt: Gasovi žensk

11.03.2019

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.

Domžale : Manični poet, 2019

Knjižica z naslovom Glasovi žensk je tretja pesniška zbirka Dušana Marolta. V prvenki z naslovom Tudi tulipani ovenijo so prevladovali družbeni in mestni odzveni, v drugi zbirki Doživetja naseljenosti pa se je pesnik ukvarjal z ljubeznijo in spolnostjo. In nekaj duha iz druge zbirke je čutiti tudi v zbirki Glasovi žensk.
Ni prav pogost pojav v slovenskem pesništvu, da bi se pesnik oglasil v ženski obliki ali da bi se izražal kot ženska. A Dušan Marolt počne prav to: poženšči se in v pesmih brez ločil in velikih začetnic ter v prostem verzu razpre obširno pahljačo ženstvenih čustvovanj, dojemanj in doživljanj. In v tem početju ostaja prvinski oziroma prvinska. Seveda je veliko vprašanje, ali bi prepoznali moškega v teh pesmih, če ne bi bil objavljen, a to je samo stranski pomislek. Obseg ženskega še najbolj nazorno prikaže predzadnja pesem Imenik smerokazov, ki je sestavljena iz samih imen znanih Slovenk z vseh področij: od Ivane Kobilce do Mirjam Kalin, od Franje Bojc Bidovec do Suzane Tratnik, od Lili Novy do Ite Rine. Izjem v smislu kakršnegakoli vrednotenja tako rekoč skorajda ni. Izjeme so le v odrinjenosti sodobnega zgodovinskega spomina, ko se svet in predstave deli na moške in ženske, na več ali na manj, na osprednje in obrobne. Odlika tega pesnjenja je v tudi v tem, da pesnik ne izpostavlja kake ženske zapostavljenosti in da pesnjenje ni feministično obarvano. Dušan Marolt namreč upesnjuje mnoga ženska stanja. Pesem Na mladih svet stoji se začne z vrsticami: »jaz sem mlada // rojena iz maternice / ki je bila polepljena s posterji / in okrašena s sponkami // jaz ne hodim na ulice // s pločevinko in toastom / ždim pred ekrani / najemniškega udobja / in štejem kalorije«.
Takšen lik sodobne ženske prevladuje v skoraj vseh pesmih. To je ženska, ki živi tu in zdaj, je skoraj samozadostna in zvedava, zaveda se svojega zrelega in odgovornega mesta v družbi, o marsičem ima svoje trdno mnenje. V pesmih ni jokavosti. Je skorajda zgolj razumski pogled na svet.
Zbirka je razdeljena na tri dele: Glas pogleda, Glas intime in Glas vsakdanjosti. Naslovi so tako povedni, da ni dvoma o vsebini. Takšen je tudi izraz pesmi Pesnica v Parizu iz prvega dela, ki se konča z vrsticama: »našla sem prag kjer spregovorim kar je treba / in napišem svoj verz«. Drugi del z naslovom Glas intime je posvečen odnosu, ki ga ženska izraža do moškega in kjer je v ospredju dvojina, na primer v pesmi z naslovom Oranžna: »ližeš mi prste na nogah / imaš me v rokah / ostrina bradavic ujame prste / blazinice postanejo vlažne«. Za zadnji del v zbirki je značilno samoopazovanje in v tem delu se še najbolj izpostavi pesnikovo vživljanje v dopolnjujoči spol. Tako kot to izraža pesem z naslovom pesnica: »nikoli / ne / izgubi / spoštovanja / do / besed // še / posebej / ko / spozna / da / ji / vsaka / črka / omogoča // zapis / v / zadnjo / pesem / zadnje // pesnice«.
Ob zbirki Dušana Marolta Glasovi žensk je treba izpostaviti trud pesnika, da upesni svet, ki mu je hkrati dopolnjujoč in zrcalen, skrivnostno tuj in hkrati najbližji, skoraj razkrit. In pesnjenje na ženski način je pravzaprav pesnjenje o pesmi, o načinu približevanja oddaljenemu. V tem pogledu zbirke Glasovi ženske, močne v težnji po razkrivanju še neizpetih glasov iz neposredne bližine, ni mogoče spregledati.


03.08.2020

Bettina Wilpert: Kar se nam ne dogaja

Avtorica recenzije: Iza Pevec Bere Lidija Hartman.


03.08.2020

Jana Putrle Srdić: Oko očesu vrana

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.


31.07.2020

Sci-fi in ženske

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


31.07.2020

Proxima

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.07.2020

Dušan Mitana: Pasji dnevi

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.


27.07.2020

Denise Levertov: Novi in izbrani eseji

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere Ivan Lotrič


27.07.2020

Ana Schnabl: Mojstrovina

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere: Jasna Rodošek


27.07.2020

Ervin Fritz: Savinjčanke

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere:Bernard Stramič.


20.07.2020

Martina Kafol in Ace Mermolja: Narodni dom - Trst 1904-1920

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


20.07.2020

Aleš Šteger: Pričevanje

Avtor recenzije: Aljaž Koprivnikar Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


20.07.2020

Margaret Atwood: Testamenti

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere Lidija Hartman.


17.07.2020

Film pod zvezdami

Letošnja kinematografska sezona je bila iz znanih razlogov nekoliko krajša, a ljubitelji kina imajo vendarle priložnost, da nadoknadijo, kar so morebiti zamudili. Na Ljubljanskem gradu so v četrtek odprli tradicionalni letni kino Film pod zvezdami. Javna zavoda Ljubljanski grad in Kinodvor sta pripravila izbor najodmevnejših filmov sezone, tri predpremiere in posebni projekciji. S snovalci programa se je pogovarjal Urban Tarman.


17.07.2020

TEKMOVALNI FILMI NA 16. GROSSMANNOVEM FESTIVALU FANTASTIČNEGA FILMA IN VINA

Še do sobote lahko obiščete 16. festival fantastičnega filma in vina. Festival je sicer letos potekal najprej v Ormožu, zadnje dni pa kraljuje v Ljutomeru. Program petih tekmovalnih filmov letošnje izdaje festivala si je ogledal Gorazd Trušnovec.


17.07.2020

Mali princ Fahim

V kine je prišel film, v katerem med drugimi nastopa francoski zvezdnik Gerard Depardieu. V središču filma Mali princ Fahim, posnetega po knjigi, ki je izšla pred šestimi leti, je deček, ki se je rodil leta 2000 v Bangladešu in se pri osmih letih z družino preselil v Francijo, kjer je že kmalu postal mojster šaha oziroma svetovni mladinski prvak v šahu. Film, ki prek lahkotnejšega žanra biografske komične drame načenja temo begunstva, si je ogledala Gaja Pöschl.


17.07.2020

ŠIVI

Eden izmed nagrajencev na lanskem Berlinalu je bil film Šivi, pri katerem so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je nato obšel ves svet in prejel še kar nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmas in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Igralka Snežana Bogdanović v filmu igra Ano, žensko, ki verjame, da je njen sin, ki so ga ob rojstvu proglasili za mrtvega, še vedno živ – in da ga je nekdo ugrabil, saj ni nikdar videla trupla, niti ji niso povedali, kje naj bi bil pokopan. Ker je od tedaj minilo že 18 let, ji ne verjame več nihče; Šivi z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. Z režiserjem se je pogovarjala Tina Poglajen.


13.07.2020

Marko Radmilovič: Kolesar

Avtorica recenzije: Barbara Leban Bere Jure Franko.


13.07.2020

Andrei Makine: Otočje drugačnega življenja

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lucija Grm in Jure Franko.


13.07.2020

Adeline Dieudonné: Resnično življenje

Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bere Višnja Fičor.


06.07.2020

Vesna Liponik: roko razje

Avtorica recenzije: Gabriela Babnik Bere Jure Franko.


06.07.2020

Sergej Curanović: Plavalec

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Ana Bohte in Jure Franko.


Stran 70 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov