Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski komični mladinski film.
Duhoviti celovečerni prvenec švedskega režiserja in scenarista Jona Holmberga, ki je navdih črpal tako iz svojega družinskega življenja, kot tudi iz literature.
Desetletni Sune preživlja zadnje dni poletnih počitnic v divjih domišljijskih dogodivščinah s svojo prijateljico Sophie in navihanim mlajšim bratom Hakanom in prav komaj že čaka, da se bo spet začel pouk. V četrti razred bo šel! A na prvi šolski dan se zgodi nekaj strahotnega – kljub izrecnemu opozorilu starejše sestre, da nikakor ne sme zamuditi, se Suneju zgodi točno to. V razred prispe nekaj minut po začetku in joj prejoj, na njegovem mestu, tik ob Sophie, že sedi drugi deček, ki mu je poleg vsega še ime Sune! Sune tako postane Sune 2, njegova priljubljenost med sošolci pa postane spričo simpatičnega in nekoliko skrivnostnega soimenjaka resno ogrožena …
Čeprav je Sune in Sune seveda mladinski film, namenjen otrokom, starejšim od osmih let, vsa pozornost vendarle ni namenjena le glavnemu junaku. Medtem ko Sune namreč prvikrat v življenju spoznava temačnejše plati svoje osebnosti, kot sta na primer ljubosumje in nezdrava tekmovalnost, ter se sprašuje, kdo v resnici sploh je, se s podobnimi težavami srečuje tudi njegova precej disfunkcionalna družina. Oče, sivi računovodja brez domišljije, ima pravo krizo srednjih let, zaradi katere skoraj ogrozi svojo službo, precej raztresena mama pa težko sprejema dobro finančno situiranost mame novega Suneja, zaradi česar drugo za drugo počne številne duhovite traparije. Tako Suneju še najbolj stojita ob strani malce starejša sestra in osemletni bratec, a njuni nasveti njegove težave seveda le še poslabšajo.
Poleg odlično zasnovane zgodbe, ki gledalca ob smehu spomni na vse neumnosti, ki jih – otroci in odrasli – tako radi počnemo, kadar se znajdemo v kočljivih situacijah, je levji delež k simpatičnosti filma prispevala tudi zasedba vseh glavnih likov, predvsem Suneja in njegovega navihanega mlajšega brata Hakana, nespornega ljubljenca občinstva. Navdušenje, s katerim sta se mlada igralca menda lotevala vseh prizorov, je skorajda nalezljivo.
Film Sune in Sune je duhoviti celovečerni prvenec švedskega režiserja in scenarista Jona Holmberga, ki je navdih črpal tako iz svojega družinskega življenja, kot tudi iz literature, saj je Sune na Švedskem priljubljen knjižni junak, ki je zaznamoval številne generacije otrok. In prav ta mešanica literarnega in stvarnega je tisto, kar film dvigne iznad povprečja in ga kljub temu, da se ukvarja s povsem vsakdanjim problemom, spremeni v divjo pustolovščino.
Kinodvor, kjer je Sune in Sune na ogled tudi v teh prazničnih dneh, je za še intenzivnejše filmsko doživetje izdal tudi istoimensko Kinobalonovo knjižico.
Švedski komični mladinski film.
Duhoviti celovečerni prvenec švedskega režiserja in scenarista Jona Holmberga, ki je navdih črpal tako iz svojega družinskega življenja, kot tudi iz literature.
Desetletni Sune preživlja zadnje dni poletnih počitnic v divjih domišljijskih dogodivščinah s svojo prijateljico Sophie in navihanim mlajšim bratom Hakanom in prav komaj že čaka, da se bo spet začel pouk. V četrti razred bo šel! A na prvi šolski dan se zgodi nekaj strahotnega – kljub izrecnemu opozorilu starejše sestre, da nikakor ne sme zamuditi, se Suneju zgodi točno to. V razred prispe nekaj minut po začetku in joj prejoj, na njegovem mestu, tik ob Sophie, že sedi drugi deček, ki mu je poleg vsega še ime Sune! Sune tako postane Sune 2, njegova priljubljenost med sošolci pa postane spričo simpatičnega in nekoliko skrivnostnega soimenjaka resno ogrožena …
Čeprav je Sune in Sune seveda mladinski film, namenjen otrokom, starejšim od osmih let, vsa pozornost vendarle ni namenjena le glavnemu junaku. Medtem ko Sune namreč prvikrat v življenju spoznava temačnejše plati svoje osebnosti, kot sta na primer ljubosumje in nezdrava tekmovalnost, ter se sprašuje, kdo v resnici sploh je, se s podobnimi težavami srečuje tudi njegova precej disfunkcionalna družina. Oče, sivi računovodja brez domišljije, ima pravo krizo srednjih let, zaradi katere skoraj ogrozi svojo službo, precej raztresena mama pa težko sprejema dobro finančno situiranost mame novega Suneja, zaradi česar drugo za drugo počne številne duhovite traparije. Tako Suneju še najbolj stojita ob strani malce starejša sestra in osemletni bratec, a njuni nasveti njegove težave seveda le še poslabšajo.
Poleg odlično zasnovane zgodbe, ki gledalca ob smehu spomni na vse neumnosti, ki jih – otroci in odrasli – tako radi počnemo, kadar se znajdemo v kočljivih situacijah, je levji delež k simpatičnosti filma prispevala tudi zasedba vseh glavnih likov, predvsem Suneja in njegovega navihanega mlajšega brata Hakana, nespornega ljubljenca občinstva. Navdušenje, s katerim sta se mlada igralca menda lotevala vseh prizorov, je skorajda nalezljivo.
Film Sune in Sune je duhoviti celovečerni prvenec švedskega režiserja in scenarista Jona Holmberga, ki je navdih črpal tako iz svojega družinskega življenja, kot tudi iz literature, saj je Sune na Švedskem priljubljen knjižni junak, ki je zaznamoval številne generacije otrok. In prav ta mešanica literarnega in stvarnega je tisto, kar film dvigne iznad povprečja in ga kljub temu, da se ukvarja s povsem vsakdanjim problemom, spremeni v divjo pustolovščino.
Kinodvor, kjer je Sune in Sune na ogled tudi v teh prazničnih dneh, je za še intenzivnejše filmsko doživetje izdal tudi istoimensko Kinobalonovo knjižico.
Avtorica recenzije Marija Švajncer Bereta Ivan Lotrič in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Gabriela Babnik Bereta Lidija Hartman in Ivan Lotrič.
Mestno gledališče ljubljansko Mala scena Nikole Beckwith: Pogrešana Stockholm, Pennsylvania, 2016 Prva slovenska uprizoritev Premiera 26. oktober 2018 Prevajalec Andrej E. Skubic Režiserka in avtorica odrske priredbe besedila Nataša Barbara Gračner Avtorica pesmi in asistentka režiserke Eva Kokalj Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Meta Hočevar Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Drago Ivanuša Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Igrajo Judita Zidar, Ana Penca AGRFT, Iva Krajnc Bagola, Milan Štefe, Sebastian Cavazza Igro Pogrešana je pred nekaj leti napisala mlada ameriška igralka, dramatičarka in režiserka Nikole Beckwith; še pred gledališko uprizoritvijo je besedilo doživelo filmsko priredbo v avtoričini režiji. Igro je prevedel Andrej E. Skubic, na mali sceni jo je režirala prvakinja drame Nataša Barbara Gračner, ki se podpisuje tudi kot avtorica odrske priredbe besedila. Premiero si je ogledala Staša Grahek. Foto Peter Giodani http://www.mgl.si/sl/program/predstave/pogresana/
DRAMA LABORATORIJ DIRACOV AKORD Matematično-fizikalni croquis Krstna uprizoritev Režiser: Matej Filipčič Koproducent: Umetniško društvo Osum Avtor projekta in scenograf: Matej Filipčič Avtorica besedila in dramaturginja: Sonja Dular Kostumograf: Alan Hranitelj Oblikovalka giba: Tanja Zgonc Oblikovalec svetlobe: Igor Remeta Oblikovalec videa: Andrej Intihar Oblikovalec zvoka: Peter Penko Oblikovalec promocijskega materiala: Rok Marinšek Lektorica: Maja Cerar Premiera na Levem odru ljubljanske Drame, 25. 10. 18 – za D13, 26. 10. 18 Napoved: Premiera uprizoritve Diracov akord, matematično fizikalni croquis (krokí), je bila napovedana že za predvčerajšnjim zvečer, vendar je bila predstava zaradi tehničnih zapletov prekinjena in potem odpovedana ter prestavljena na sinočnji večer. Na tej predstavi, pri kateri koncept, režijo in scenografijo podpisuje Matej Filipčič, dramaturgijo pa Sonja Dular, je bila Tadeja Krečič. Predstave Diracov akord si ni priporočljivo ogledati brez vsaj minimalnega predznanja o nobelovem nagrajencu za fiziko Paulu Mauriceu Adrienu Diracu in o tem, za kaj približno gre pri kvantni fiziki in antimateriji. Enačbo za obstoj antimaterije je namreč dognal prav Dirac in Filipčičev gledališki projekt skuša seči k tistim neznankam, ki so vodile Diraca v raziskovanjih in razmislekih ter še danes vznemirjajo razmišljujočega in ustvarjalnega človeka. Če naj bi bila pravilna formula po Diracovo lepa, potem je na dlani, da se v tem kontekstu znanost križa z estetiko, se pravi, z umetnostjo, tokrat v gledališču. Tu smo gledali večinoma v zastrti svetlobi vrteči se oder z razsvetljeno kroglo, obsijano s svetlobo in s projekcijami ter s stoli za tri nastopajoče: Jožico Avbelj, Darjo Zgonc in Borisa Cavazzo. Pred sabo so imeli pulte za besedilo in ga interpretirali; aluzija na koncert, orkester, partiture. Besedno sozvočje, ki sporoča zgodbo. Ta naj bi o Diracu povedala to, česar on ni sporočal. Jožica Avbelj je bila poosebljenje Mističnega sveta, najbolj aktivni člen trojice v svetu lebdenja, eksistence med sedanjostjo, prihodnostjo in preteklostjo. Z njenimi zamahi rok se je spreminjala svetloba in tematika pripovedovanega, njeni gibi so ves čas spremljali potek kot kaki zarezi schielejevskih belih dlani v temini. Iz tega vmesnega sveta se lušči zgodba o Diracovi primarni družini, o dvojnostih, ki so se kazale v otroštvu in se realizirale na polju vrhunske znanosti. In vendar je vse, znanost, umetnost, mi sami, samo sled nečesa, kar skušamo dojeti, se o tem spraševati in s tem živeti, sporoča predstava. Avtor fotografije: PEter Uhan
Priredba in režija: Žiga Divjak Glasba: Damir Avdić scenografija: Tina Mohorović oblikovanje svetlobe: David Orešič kostumografija: Slavica Janoušević nastopajo: Minca Lorenci, Gregor Zorc, Iztok Drabik Jug mentorja: Jernej Lorenci, Aldo Milohnić produkcija: Cankarjev dom in AGRFT v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani avtor fotografije: Željko Stevanić
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Mestno gledališče ljubljansko Tena Štivičić: Kresnice Prva slovenska uprizoritev Premiera 18. oktober 2018, veliki oder Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiserka Nina Rajić Kranjac Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Urša Vidic Kostumograf Andrej Vrhovnik Lektorica Maja Cerar Igrajo Jožica Avbelj k. g., Primož Pirnat, Ana Dolinar Horvat, Jana Zupančič, Gregor Gruden, Sara Dirnbek k. g., Brane Grubar k. g., Jernej Gašperin, Karin Komljanec, Tanja Dimitrievska, Viktorija Bencik Emeršič, Lena Hribar, Jurij Drevenšek k. g. Tena Štivičić je mednarodno uveljavljena hrvaška dramatičarka mlajše generacije, tudi na Slovenskem njene igre pogosto uprizarjajo. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so zdaj premierno in prvič v slovenščini uprizorili njeno igro Kresnice iz leta 2007. Prevedla jo je Alenka Klabus Vesel, režirala Nina Rajić Kranjac. V najopaznejših vlogah so nastopili Jožica Avbelj, Primož Pirnat, Brane Grubar in Lena Hribar. Premiero si je ogledala Staša Grahek. Foto Peter Giodani http://www.mgl.si/sl/program/predstave/kresnice/
Prešernovo gledališče Kranj, Slovensko mladinsko gledališče, Slovensko stalno gledališče Trst, Zavod Senzorium / Premiera 13.10.2018 Režija, scenografija, oblikovanje videa in vonjav: Barbara Pia Jenič Prevajalec: Lojze Bratina Dramaturginja: Marinka Poštrak Avtorji zvoka: Peter Penko, Tine Terlep (vokal) in Igor Meglič (arabsko balkanski saz) Kostumografka: Tina Kolenik Svetovalka za gib: Jasna Knez Lektorica: Mateja Dermelj Asistentka dramaturgije: Kristina Mihelj Oblikovalca luči: Bojan Hudernik in Igor Berginc Oblikovalec maske: Matej Pajntar Montaža videa: Robert Obed Vodja predstave: Ciril Roblek Igrajo: Miha Rodman, Maruša Oblak / avdio: Vladimir Jurc (slovenščina), Adriano Giraldi (italijanščina) Sinoči so v Prešernovem gledališču v Kranju premierno uprizorili predstavo Prerok. Gre za odrsko postavitev kultnega romana slikarja, pesnika in pisatelja Kahlila Gibrana, ki ga je režiserka Barbara Pia Jenič prelila v veččutno gledališko doživetje. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Nada Žgank
Sinoči so v Cankarjevem domu v Ljubljani predpremierno prikazali celovečerni igrani prvenec režiserja in scenarista Darka Štanteta. Film z naslovom Posledice, ki bo na redni spored naših kinematografov prišel prihodnji četrtek, si je ogledal Urban Tarman.
Neveljaven email naslov