Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ozrimo se v vesolje znanstvenofantastičnih filmov in poiščimo pomembne ženske like v njem.
Avtorje znanstvene-fantastike pogosto imenujemo vizionarje, saj nam preko svojih del, ki jih gradijo na temeljih dejstev in spoznanj današnjega časa, predstavljajo možne svetove prihodnosti. Spomnimo se le na enega očetov znanstveno-fantastičnega žanra, francoskega pisatelja Julesa Verna, ki je v delu Pot na mesec napovedal človekovo osvajanje lune, kar se je stoletje pozneje tudi uresničilo; ali pa na njegovo delo Dvajset tisoč milj pod morjem, ki napove uporabo električnih podmornic. Tudi v kasnejših delih tega žanra najdemo vse polno za čas njihovega nastanka divjih in drzni idej, med katerimi pa so se številne tudi uresničile. Poglejmo le na področje avdiovizualne produkcije, ki je preko svoje globalne priljubljenosti “vladala” 20. stoletju. Le kdo ne pozna slavnega “komunikatorja” iz serije Zvezdne steze, ki se je v začetku 90. let prejšnjega stoletja udejanjil v mobilnem telefonu za široko potrošnjo družbe Motorola?! Ali pa “univerzalnega prevajalnika“ iz iste serije, ki ga vsaj na planetu Zemlja danes množično uporabljamo v obliki Googlovega prevajalnika ali katere od sorodnih storitev? Toda znanstveno-fantastični žanr se v svojih napovedih možnih svetov prihodnosti seveda ni strogo omejil le na področje tehnologije in naravoslovnih znanosti. Pogosto je razmišljal tudi o bolj družbenih implikacijah določenih tendenc, ki jih je zaznaval okrog sebe. Spomnimo se le na preobljudeni, zaradi posledic dolgoletnega onesnaževanja okolja klimatsko spremenjeni in umetno razsvetljeni svet iz Iztrebljevalca, enega kultnih filmov žanra. Marsikatera svetovna metropola že vsaj delno spominja nanj, predvsem kar se tiče preobljudenosti in mogočnih digitalnih reklamnih panojev. In v tem pogledu se zdijo vizionarska tudi nekatera druga znanstveno-fantastična dela – tista, ki so že pred časom zaznala, da je skrajni čas, da se v brezmejno temo in hlad vesolja pošlje žarek upanja in toplino srca.
V mislih imamo namreč dela, ki so poskušala sam žanr iztrgati iz testosteronskega in skoraj izključno na kinetični akciji utemeljenega vesolja in vanj vnesti smisla, razuma in topline. Skratka filme, ki so v ospredje namesto enih in istih variacij moškega lika poskušala vpeljati lik ženske junakinje. Seveda, v zadnjih nekaj letih se zdi, da hollywoodski studiji kar tekmujejo v tem, kdo bo v tem pogledu bolj drzen. Tako tudi na področja, ki so do tega trenutka veljala za strogo moška – na primer v filme o superjunakih – vpeljujejo ženske like, od Čudežne ženske pa do Kapitanke Marvel. A nas zanimajo drugačna dela. Tista, ki so že v preteklosti tlakovala drugačno pot in pokazala, da je lahko vesolje veliko bolj smiselno, celo toplo človeško, če vanj vneseš nekaj več ženskega načela. Spomnimo se na primer že kultne serije filmov o Osmem potniku, katere oče je Ridley Scott, avtor že prej omenjenega Iztrebljevalca. V Osmem potniku je zgolj članica posadke Ripley premogla dovolj zdrave pameti in poguma, ne le, da se sooči, pač pa tudi preživi srečanje z najhujšim znanim plenilcem iz vesolja. Kako desetletje pozneje je nastal film Stik, v katerem se je bila le mlada znanstvenica Eleanor Arroway, tista, ki je tujerodni signal tudi odkrila, sposobna dvigniti nad vse tuzemske zamere, tekmovalnosti in egotripe. Na koncu je tudi zares vzpostavila stik z nezemeljsko vrsto. Ta, dolgo spregledani in po svoje celo zasmehovani film pa je nekakšno neposredno nadaljevanje doživel z enim najbolj hvaljenih izdelkov žanra v zadnjem desetletju, s Prihodom Kanadčana Denisa Villeneuvea. V tem filmu je le lingvistka Louise Banks sposobna doumeti nelinearno govorico in izvenčasovno pojmovanje resničnosti, kakršnega nam je v odrešitev zemeljskih težav prinesla tujerodna vrsta. Tovrstnih primerov del iz tega žanra je še veliko: od Petega elementa, Spokojnosti, Gravitacije in nenazadnje filma Proxima, ki se te dni vrti v naših kinih. In le želimo si lahko, da bi bilo v bodoče takšnih filmov še več, saj bi v to strašljivo gmoto črnega in hladnega vesolja nedvomno poslali vsaj kanček svetlobe in topline.
Ozrimo se v vesolje znanstvenofantastičnih filmov in poiščimo pomembne ženske like v njem.
Avtorje znanstvene-fantastike pogosto imenujemo vizionarje, saj nam preko svojih del, ki jih gradijo na temeljih dejstev in spoznanj današnjega časa, predstavljajo možne svetove prihodnosti. Spomnimo se le na enega očetov znanstveno-fantastičnega žanra, francoskega pisatelja Julesa Verna, ki je v delu Pot na mesec napovedal človekovo osvajanje lune, kar se je stoletje pozneje tudi uresničilo; ali pa na njegovo delo Dvajset tisoč milj pod morjem, ki napove uporabo električnih podmornic. Tudi v kasnejših delih tega žanra najdemo vse polno za čas njihovega nastanka divjih in drzni idej, med katerimi pa so se številne tudi uresničile. Poglejmo le na področje avdiovizualne produkcije, ki je preko svoje globalne priljubljenosti “vladala” 20. stoletju. Le kdo ne pozna slavnega “komunikatorja” iz serije Zvezdne steze, ki se je v začetku 90. let prejšnjega stoletja udejanjil v mobilnem telefonu za široko potrošnjo družbe Motorola?! Ali pa “univerzalnega prevajalnika“ iz iste serije, ki ga vsaj na planetu Zemlja danes množično uporabljamo v obliki Googlovega prevajalnika ali katere od sorodnih storitev? Toda znanstveno-fantastični žanr se v svojih napovedih možnih svetov prihodnosti seveda ni strogo omejil le na področje tehnologije in naravoslovnih znanosti. Pogosto je razmišljal tudi o bolj družbenih implikacijah določenih tendenc, ki jih je zaznaval okrog sebe. Spomnimo se le na preobljudeni, zaradi posledic dolgoletnega onesnaževanja okolja klimatsko spremenjeni in umetno razsvetljeni svet iz Iztrebljevalca, enega kultnih filmov žanra. Marsikatera svetovna metropola že vsaj delno spominja nanj, predvsem kar se tiče preobljudenosti in mogočnih digitalnih reklamnih panojev. In v tem pogledu se zdijo vizionarska tudi nekatera druga znanstveno-fantastična dela – tista, ki so že pred časom zaznala, da je skrajni čas, da se v brezmejno temo in hlad vesolja pošlje žarek upanja in toplino srca.
V mislih imamo namreč dela, ki so poskušala sam žanr iztrgati iz testosteronskega in skoraj izključno na kinetični akciji utemeljenega vesolja in vanj vnesti smisla, razuma in topline. Skratka filme, ki so v ospredje namesto enih in istih variacij moškega lika poskušala vpeljati lik ženske junakinje. Seveda, v zadnjih nekaj letih se zdi, da hollywoodski studiji kar tekmujejo v tem, kdo bo v tem pogledu bolj drzen. Tako tudi na področja, ki so do tega trenutka veljala za strogo moška – na primer v filme o superjunakih – vpeljujejo ženske like, od Čudežne ženske pa do Kapitanke Marvel. A nas zanimajo drugačna dela. Tista, ki so že v preteklosti tlakovala drugačno pot in pokazala, da je lahko vesolje veliko bolj smiselno, celo toplo človeško, če vanj vneseš nekaj več ženskega načela. Spomnimo se na primer že kultne serije filmov o Osmem potniku, katere oče je Ridley Scott, avtor že prej omenjenega Iztrebljevalca. V Osmem potniku je zgolj članica posadke Ripley premogla dovolj zdrave pameti in poguma, ne le, da se sooči, pač pa tudi preživi srečanje z najhujšim znanim plenilcem iz vesolja. Kako desetletje pozneje je nastal film Stik, v katerem se je bila le mlada znanstvenica Eleanor Arroway, tista, ki je tujerodni signal tudi odkrila, sposobna dvigniti nad vse tuzemske zamere, tekmovalnosti in egotripe. Na koncu je tudi zares vzpostavila stik z nezemeljsko vrsto. Ta, dolgo spregledani in po svoje celo zasmehovani film pa je nekakšno neposredno nadaljevanje doživel z enim najbolj hvaljenih izdelkov žanra v zadnjem desetletju, s Prihodom Kanadčana Denisa Villeneuvea. V tem filmu je le lingvistka Louise Banks sposobna doumeti nelinearno govorico in izvenčasovno pojmovanje resničnosti, kakršnega nam je v odrešitev zemeljskih težav prinesla tujerodna vrsta. Tovrstnih primerov del iz tega žanra je še veliko: od Petega elementa, Spokojnosti, Gravitacije in nenazadnje filma Proxima, ki se te dni vrti v naših kinih. In le želimo si lahko, da bi bilo v bodoče takšnih filmov še več, saj bi v to strašljivo gmoto črnega in hladnega vesolja nedvomno poslali vsaj kanček svetlobe in topline.
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih
Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja
SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj
Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.
Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani
Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.
Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.
SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar
Neveljaven email naslov