Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker je filmu kinematografsko premiero prekrižala še trajajoča epidemija, je prav v teh dneh izšel na spletnih platformah videa na zahtevo
Leta 2011 so po ogromnem uspehu Dekliščine, ki je po vsem svetu zaslužila skoraj 300 milijonov dolarjev, kritiki in kritičarke napovedovali, da bo odprla vrata tudi drugim komičnim filmom z ženskami v glavnih vlogah, kar je bila dotlej bolj izjema kot pravilo. Deset let pozneje lahko rečemo, da so imeli prav. Dekliščina je utrla pot filmom, kot so Huda učiteljica, Razuzdanka, Razgibano življenje samskih, Dekliška noč, Ibiza, Poredne mame, Drzni par, Vohunka, Duša zabave, Izganjalke duhov, Prevarantki, Milo za drago, pa televizijskim serijam, kot so Punce, Broad City, One Mississippi, Negotova, Neustavljiva Kimmy Schmidt, Grace in Frankie, Sijajna gospa Maisel, Fleabag in druge.
Predvsem pa je Dekliščina enkrat za vselej končala razpravo o tem, ali so ženske lahko prav tako smešne, kot moški. To vprašanje se danes morda zdi absurdno, a pred Dekliščino, torej, še pred dobrim desetletjem, je bila pop-kulturna krajina povsem drugačna od današnje; ne le v smislu prodornih komedijantk, temveč so v tem času razmerja moči dodobra pretresla tudi gibanja, kot je #JazTudi. Le nekaj mesecev pred premiero Dekliščine je kritik Tad Friend v ameriški reviji The New Yorker objavil razvpiti članek Funny Like a Guy, ali, Zabavna kot moški, v katerem je med drugim zapisal, da je komedijo, ki se osredotoča na zgodbe žensk, težko prodati; da holivudski producenti verjamejo, da bi občinstvo raje šlo na kolonoskopijo, kot pa, da bi svet videli skozi ženske oči, še posebno, če ta ženska pije ali preklinja, če ima dobro službo ali doživi orgazem. »Po naših izkušnjah ženske, ki so preveč neposredne ali prostaške, moškim sploh niso všeč, ženskam pa tudi ne,« so tedaj dejali pri studiu DreamWorks. Drugi so menili, da je za ženske bolj pomembno, da so privlačne, kot da so zabavne, da jim ne more spodrsniti na bananinem olupku, da ne morejo gole teči po ulici in kazati zavaljenega trebuha in kosmatega hrbta, ali se grabiti za prsi in kričati zmerljivk. Deset let pozneje lahko z vso gotovostjo rečemo, da so se hudo motili.
Barb in Star gresta v Visto del Mar ni nadaljevanje Dekliščine, niti film v istem duhu, ampak nekaj povsem drugačnega. Kot pravita scenaristki in glavni igralki, Kristen Wiig in Annie Mumolo, sta idejo zanj sicer res dobili med pisanjem Dekliščine – mamo bodoče neveste, Lillian, sta si zamislili kot prijetno gospo srednjih let, ki ima, tako, kot vse njene prijateljice, trajno, nosi široke, udobne hlače, rada klepeta in je izjemno prijazna. Čeprav sta se pri tem, ko sta nekaj prizorov napisali še zanjo in njeno prijateljico, izjemno zabavali, sta jih nazadnje opustili, saj z osrednjo zgodbo niso bili zares povezani. Iz njih je – desetletje pozneje – nastal film o Barb in Star, gospeh srednjih let, ki sta prijateljici že vse svoje življenje, odkar je eni od njiju mož umrl, drugo pa zapustil, pa sta tudi sostanovalki. Po tem, ko gre podjetje, v katerem delata, v stečaj, se odločita, da bi morda morali narediti nekaj »divjega« - in zanju so to počitnice na Floridi, natančneje, v letovišču Vista del Mar, kar v španščini pomeni pogled na morje, in ki je namenjeno prav turistom in turistkam srednjih let. Od navdušenosti nad bazenom, koktejli, kičasto hotelsko sobo s posteljami v obliki školjk in peščeno plažo, kjer prodajajo spominke iz školjk, Barb in Star ne opazita, da sta se vpletli v smrtonosni načrt zlobne doktorice Lejdi in njenega ljubimca, Edgarja, ki ga igra Jamie Dornan. Kristen Wiig:
»Z Annie naju druži zelo tesno prijateljstvo, ki se je razvilo skozi skupno ukvarjanje komedij in skečev. Že od nekdaj sva veliko skupaj tudi pisali. Lika Barb in Star morda res izvirata iz obdobja, ko sva pisali Dekliščino, a takrat sva se bolj zabavali z oponašanjem njunih glasov. Barb in Star sta najboljši prijateljici že vse življenje, in zdi se mi, da včasih svojim najboljšim prijateljem, pa tudi partnerjem, postanemo podobni. Tudi oni se enako oblačita in imata enako frizuro. Barb in Star živita v svojem mehurčku, resnični svet ju preprosto ne zadeva, živita svoje srečno življenje. Na nek način sta zelo nedolžni, po drugi strani pa se ogromno stvari preprosto ne zavedata, zaradi česar se mi zdita zabavni.«
Barb in Star že vse svoje življenje živita v majhnem mestu v Nebraski in se držita svoje rutine. Ko izgubita službi in ju vržejo iz krožka za pogovarjanje, se jima podre svet. Počitnice so zanje kot drug planet – ne le, da prvič vidita ocean; vse, kar tam vidita, vključno s hotelsko sobo, se jima zdi zelo vznemirljivo. V Visti del Mar tako tudi film krene v vse bolj nepredvidljivo smer. Če noro znanstvenico, doktorico Lejdi, ki je videti kot zlikovka iz zgodnjih filmov o Jamesu Bondu, spoznamo že takoj na začetku, potem se ji v Visti del Mar, čarobnem svetu ljudi srednjih let na počitnicah, pridružijo tudi pojoče in plešoče hotelsko osebje, pianist, ki kar naprej poje o ženskih prsih, govoreči rak po imenu Morgan Freemond, divji, a hkrati skulirani Tommy Bahama, poosebljenje moške mode za na plažo, v podobi Andyja Garcie, morska vila in drugi nenavadni liki.
Največje presenečenje filma pa je najverjetneje igralec Jamie Dornan, ki smo ga doslej poznali po filmih franšize Petdeset odtenkov sive in resnih vlogah v filmih in televizijskih serijah, nikakor pa ne po komičnih nastopih. Pri njegovi vlogi v Barb in Star gresta v Visto del Mar vidimo, da je takšno etiketiranje igralcev lahko zelo neupravičeno, saj Dornan v filmu dokaže, da je za komedijo zelo nadarjen. Že kmalu na začetku filma nastopi v trapasti plesni točki, v kateri tudi sam poje pesem o tem, kako si želi resnične ljubezni, vmes pa spleza na palmo, ritmično udarja z iztegnjenimi stopali in si razpara majico. Kristen Wiig:
»Jamie Dornan je bil prototip lika, ki sva ga ustvarili. Hoteli sva nekoga, ki deluje kot iz filma o Jamesu Bondu, nekoga, ki ni nastopal v komedijah. Rekli sva si: potrebujeva nekoga, kakršen je Jamie Dornan, čeprav nisva verjeli, da bi kdaj res nastopil v najinem filmu. Potem sva mu vseeno poslali scenarij. Ko sva izvedeli, da ga bere, sva bili na trnih. Potem je rekel, da bi rad govoril z režiserjem, in nato, da bo nastopil v filmu. Kar verjeti nisva mogli. Zelo se veselim, da ga bodo ljudje v tej vlogi videli. Od njega sva zahtevali veliko norih stvari, in izkazalo se je, da je strašno zabaven, v filmu poje in je nasploh čudovit.«
Jamie Dornan:
»Pri tem filmu me je navdušilo, da je to najbolj nor in zabaven projekt, pri katerem sem kdaj sodeloval. Vedno sem hotel igrati v kakšni komediji, to sem tudi večkrat povedal. Igral sem nekaj precej temačnih likov, in kot igralec se nato hitro znajdeš v tej kategoriji, na poti k še več podobnim vlogam. Zavestno sem se iz tega poskušal izvleči in se približati komediji. Nekaj vlog so mi ponudili, pa sem zdaj vesel, da sem jih zavrnil. Ko pa pride scenarij, na katerem na prvi strani piše Kristen Wiig in Annie Mumolo, si takoj za. Preprosto vedel sem, da bo zelo duhovit. Morda nisem bil povsem pripravljen na to, kako utrgan bo, a zagotovo sem hotel biti del te norosti tudi sam.«
Barb in Star gresta v Visto del Mar je v teh dneh na voljo za ogled na različnih spletnih platformah videa na zahtevo.
Ker je filmu kinematografsko premiero prekrižala še trajajoča epidemija, je prav v teh dneh izšel na spletnih platformah videa na zahtevo
Leta 2011 so po ogromnem uspehu Dekliščine, ki je po vsem svetu zaslužila skoraj 300 milijonov dolarjev, kritiki in kritičarke napovedovali, da bo odprla vrata tudi drugim komičnim filmom z ženskami v glavnih vlogah, kar je bila dotlej bolj izjema kot pravilo. Deset let pozneje lahko rečemo, da so imeli prav. Dekliščina je utrla pot filmom, kot so Huda učiteljica, Razuzdanka, Razgibano življenje samskih, Dekliška noč, Ibiza, Poredne mame, Drzni par, Vohunka, Duša zabave, Izganjalke duhov, Prevarantki, Milo za drago, pa televizijskim serijam, kot so Punce, Broad City, One Mississippi, Negotova, Neustavljiva Kimmy Schmidt, Grace in Frankie, Sijajna gospa Maisel, Fleabag in druge.
Predvsem pa je Dekliščina enkrat za vselej končala razpravo o tem, ali so ženske lahko prav tako smešne, kot moški. To vprašanje se danes morda zdi absurdno, a pred Dekliščino, torej, še pred dobrim desetletjem, je bila pop-kulturna krajina povsem drugačna od današnje; ne le v smislu prodornih komedijantk, temveč so v tem času razmerja moči dodobra pretresla tudi gibanja, kot je #JazTudi. Le nekaj mesecev pred premiero Dekliščine je kritik Tad Friend v ameriški reviji The New Yorker objavil razvpiti članek Funny Like a Guy, ali, Zabavna kot moški, v katerem je med drugim zapisal, da je komedijo, ki se osredotoča na zgodbe žensk, težko prodati; da holivudski producenti verjamejo, da bi občinstvo raje šlo na kolonoskopijo, kot pa, da bi svet videli skozi ženske oči, še posebno, če ta ženska pije ali preklinja, če ima dobro službo ali doživi orgazem. »Po naših izkušnjah ženske, ki so preveč neposredne ali prostaške, moškim sploh niso všeč, ženskam pa tudi ne,« so tedaj dejali pri studiu DreamWorks. Drugi so menili, da je za ženske bolj pomembno, da so privlačne, kot da so zabavne, da jim ne more spodrsniti na bananinem olupku, da ne morejo gole teči po ulici in kazati zavaljenega trebuha in kosmatega hrbta, ali se grabiti za prsi in kričati zmerljivk. Deset let pozneje lahko z vso gotovostjo rečemo, da so se hudo motili.
Barb in Star gresta v Visto del Mar ni nadaljevanje Dekliščine, niti film v istem duhu, ampak nekaj povsem drugačnega. Kot pravita scenaristki in glavni igralki, Kristen Wiig in Annie Mumolo, sta idejo zanj sicer res dobili med pisanjem Dekliščine – mamo bodoče neveste, Lillian, sta si zamislili kot prijetno gospo srednjih let, ki ima, tako, kot vse njene prijateljice, trajno, nosi široke, udobne hlače, rada klepeta in je izjemno prijazna. Čeprav sta se pri tem, ko sta nekaj prizorov napisali še zanjo in njeno prijateljico, izjemno zabavali, sta jih nazadnje opustili, saj z osrednjo zgodbo niso bili zares povezani. Iz njih je – desetletje pozneje – nastal film o Barb in Star, gospeh srednjih let, ki sta prijateljici že vse svoje življenje, odkar je eni od njiju mož umrl, drugo pa zapustil, pa sta tudi sostanovalki. Po tem, ko gre podjetje, v katerem delata, v stečaj, se odločita, da bi morda morali narediti nekaj »divjega« - in zanju so to počitnice na Floridi, natančneje, v letovišču Vista del Mar, kar v španščini pomeni pogled na morje, in ki je namenjeno prav turistom in turistkam srednjih let. Od navdušenosti nad bazenom, koktejli, kičasto hotelsko sobo s posteljami v obliki školjk in peščeno plažo, kjer prodajajo spominke iz školjk, Barb in Star ne opazita, da sta se vpletli v smrtonosni načrt zlobne doktorice Lejdi in njenega ljubimca, Edgarja, ki ga igra Jamie Dornan. Kristen Wiig:
»Z Annie naju druži zelo tesno prijateljstvo, ki se je razvilo skozi skupno ukvarjanje komedij in skečev. Že od nekdaj sva veliko skupaj tudi pisali. Lika Barb in Star morda res izvirata iz obdobja, ko sva pisali Dekliščino, a takrat sva se bolj zabavali z oponašanjem njunih glasov. Barb in Star sta najboljši prijateljici že vse življenje, in zdi se mi, da včasih svojim najboljšim prijateljem, pa tudi partnerjem, postanemo podobni. Tudi oni se enako oblačita in imata enako frizuro. Barb in Star živita v svojem mehurčku, resnični svet ju preprosto ne zadeva, živita svoje srečno življenje. Na nek način sta zelo nedolžni, po drugi strani pa se ogromno stvari preprosto ne zavedata, zaradi česar se mi zdita zabavni.«
Barb in Star že vse svoje življenje živita v majhnem mestu v Nebraski in se držita svoje rutine. Ko izgubita službi in ju vržejo iz krožka za pogovarjanje, se jima podre svet. Počitnice so zanje kot drug planet – ne le, da prvič vidita ocean; vse, kar tam vidita, vključno s hotelsko sobo, se jima zdi zelo vznemirljivo. V Visti del Mar tako tudi film krene v vse bolj nepredvidljivo smer. Če noro znanstvenico, doktorico Lejdi, ki je videti kot zlikovka iz zgodnjih filmov o Jamesu Bondu, spoznamo že takoj na začetku, potem se ji v Visti del Mar, čarobnem svetu ljudi srednjih let na počitnicah, pridružijo tudi pojoče in plešoče hotelsko osebje, pianist, ki kar naprej poje o ženskih prsih, govoreči rak po imenu Morgan Freemond, divji, a hkrati skulirani Tommy Bahama, poosebljenje moške mode za na plažo, v podobi Andyja Garcie, morska vila in drugi nenavadni liki.
Največje presenečenje filma pa je najverjetneje igralec Jamie Dornan, ki smo ga doslej poznali po filmih franšize Petdeset odtenkov sive in resnih vlogah v filmih in televizijskih serijah, nikakor pa ne po komičnih nastopih. Pri njegovi vlogi v Barb in Star gresta v Visto del Mar vidimo, da je takšno etiketiranje igralcev lahko zelo neupravičeno, saj Dornan v filmu dokaže, da je za komedijo zelo nadarjen. Že kmalu na začetku filma nastopi v trapasti plesni točki, v kateri tudi sam poje pesem o tem, kako si želi resnične ljubezni, vmes pa spleza na palmo, ritmično udarja z iztegnjenimi stopali in si razpara majico. Kristen Wiig:
»Jamie Dornan je bil prototip lika, ki sva ga ustvarili. Hoteli sva nekoga, ki deluje kot iz filma o Jamesu Bondu, nekoga, ki ni nastopal v komedijah. Rekli sva si: potrebujeva nekoga, kakršen je Jamie Dornan, čeprav nisva verjeli, da bi kdaj res nastopil v najinem filmu. Potem sva mu vseeno poslali scenarij. Ko sva izvedeli, da ga bere, sva bili na trnih. Potem je rekel, da bi rad govoril z režiserjem, in nato, da bo nastopil v filmu. Kar verjeti nisva mogli. Zelo se veselim, da ga bodo ljudje v tej vlogi videli. Od njega sva zahtevali veliko norih stvari, in izkazalo se je, da je strašno zabaven, v filmu poje in je nasploh čudovit.«
Jamie Dornan:
»Pri tem filmu me je navdušilo, da je to najbolj nor in zabaven projekt, pri katerem sem kdaj sodeloval. Vedno sem hotel igrati v kakšni komediji, to sem tudi večkrat povedal. Igral sem nekaj precej temačnih likov, in kot igralec se nato hitro znajdeš v tej kategoriji, na poti k še več podobnim vlogam. Zavestno sem se iz tega poskušal izvleči in se približati komediji. Nekaj vlog so mi ponudili, pa sem zdaj vesel, da sem jih zavrnil. Ko pa pride scenarij, na katerem na prvi strani piše Kristen Wiig in Annie Mumolo, si takoj za. Preprosto vedel sem, da bo zelo duhovit. Morda nisem bil povsem pripravljen na to, kako utrgan bo, a zagotovo sem hotel biti del te norosti tudi sam.«
Barb in Star gresta v Visto del Mar je v teh dneh na voljo za ogled na različnih spletnih platformah videa na zahtevo.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Jure Franko in Ana Bohte.
Anton Pavlovič Čehov: Češnjev vrt ???????? ???, 1904 Komedija v štirih dejanjih Premiera 2. oktober 2021 Prevajalec Milan Jesih Režiser Janusz Kica Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Maja Cerar Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistentka režiserja Živa Bizovičar, AGRFT Asistentka dramaturginje Manca Lipoglavšek, AGRFT Igrajo Nataša Tič Ralijan, Lena Hribar Škrlec, Iva Krajnc Bagola, Uroš Smolej, Branko Jordan, Filip Samobor, Jožef Ropoša, Tina Potočnik Vrhovnik, Gašper Jarni, Lara Wolf, Gregor Gruden, Boris Ostan, Jaka Lah Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila sinoči slavnostna premiera igre Češnjev vrt ruskega dramatika Antona Pavloviča Čehova v prevodu Milana Jesiha. Uprizoritev je bila sicer načrtovana za lansko sezono, a so jo lahko uprizorili šele zdaj. Češnjev vrt je igra o spremembah, o nečem, kar se končuje, pravi med drugim režiser Janusz Kica: "To je tema tega besedila, to je tema Čehova, te predstave, pa tudi mojega življenja. Spremembe se morajo dogajati, ne smemo se za vsako ceno držati tega, kar je bilo; moramo gledati naprej." Foto: Peter Giodani
Mestno gledališče ljubljansko / premiera 28. 09. 2021 Prevajalka: Polona Glavan Režiserka in scenografka: Anja Suša Dramaturginja: Petra Pogorevc Kostumografka: Maja Mirković Svetovalec za gib: Damjan Kecojević Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos Oblikovalec zvoka: Tomaž Božič Asistentka dramaturginje: Nika Korenjak Asistent scenografke: Janez Koleša Asistentka kostumografke: Nina Čehovin Zasedba: Ajda Smrekar, Filip Samobor, Voranc Boh, Lena Hribar Škrlec, Tanja Dimitrievska, Jaka Lah, Gašper Jarni Sinoči so v Mestnem gledališču ljubljanskem premierno uprizorili predstavo Nekoč se bova temu smejala. Gre za odrsko priredbo Ljubezenskega romana hrvaške pisateljice Ivane Sajko, ki je tudi avtorica dramatizacije. Medtem ko roman svoj svet gradi v intimni sferi, pa uprizoritev fokus postavlja v širšo družbeno svarnost, katere izkušnjo temeljno določa, z besedami režiserka Anje Suša, »ekonomija, ki ubija ljubezen.« Foto: Peter Giodani
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Aleksander Golja.
POŽIGALCI Po igri Maxa Frischa Dobrnik in požigalci Naslov izvirnika: Biedermann und die Brandstifter Krstna uprizoritev priredbe AVTOR PRIREDBE, REŽISER IN SCENOGRAF: Jan Krmelj PREVAJALKA: Maila Golob DRAMATURGINJA: Eva Kraševec LEKTORICA: Tatjana Stanič KOSTUMOGRAFINJA: Špela Ema Veble AVTOR GLASBE: Luka Ipavec OBLIKOVALEC SVETLOBE: Borut Bučinel IGRAJO: Saša Tabaković - Dobrnik Iva Babić – Betka Benjamin Krnetić – Pepe Uroš Fürst – Vili Nina Valič – Ana Matija Rozman - Dr. Fil in Policaj Napoved: S premiero in krstno izvedbo igre Požigalci se je začela nova gledališka sezona v ljubljanski Drami. Besedilo je po igri švicarskega dramatika Maxa Frischa priredil Jan Krmelj – tudi režiser in scenograf predstave. Frischevo dramo z naslovom Dobrnik in požigalci je prevedla Maila Golob, dramaturginja je bila Eva Kraševec. Premiero na velikem odru Drame si je ogledala Tadeja Krečič:
Drama SNG Maribor, Burgteater Dunaj, Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd, Cankarjev dom Ljubljana / premiera 24. 09. 2021 Režija: Janez Pipan Scenograf: Marko Japelj Avtorica videa: Vesna Krebs Kostumograf: Leo Kulaš Skladatelj in izvajalec scenske glasbe: Milko Lazar Korepetitor in avtor glasbenih priredb: Robert Mraček Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec odrskega giba in borilnih veščin: Sergio Moga Lektorica: Metka Damjan Prevajalca romana v nemški jezik: Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut Prevajalka romana v srbski jezik: Ana Ristović Prevajalki na vajah za nemški jezik: Barbara Lečnik in Tjaša Šket Prevajalka pesmi Počiva jezero v tihoti v španski jezik: Mojca Medvedšek Asistent režije: Žiga Hren (študent AGRFT) Asistentka kostumografa: Lara Kulaš Asistent skladatelja: Marjan Peternel Za potrebe uprizoritve sta prevod priredila: Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut Zasedba: Nataša Matjašec Rošker, Blaž Dolenc, Milan Marić, Nebojša Ljubišić, Milena Zupančič, Davor Herga, Daniel Jesch, Mateja Pucko, Matevž Biber, Vladimir Vlaškalić, Mirjana Šajinović, Anže Krajnc, Irena Varga, Ivica Knez, Robert Mraček, Matija Stipanič, Alfonz Kodrič, Kristijan Ostanek, Nejc Ropret, Petja Labović, Mojca Simonič, Dane Radulović, Matjaž Kaučič, Žan Pečnik Predstava To noč sem jo videl je velika mednarodna koprodukcija, ki na odru v treh jezikih obudi sodobno klasiko, istoimenski roman Draga Jančarja. Jančarjev svet je odrsko priredil režiser Janez Pipan, zožil ga je na pet pripovednih perspektiv, ki skupaj sestavljajo zgodbo Veronike Zarnik oziroma slikajo zgodovinski portret nedolžnih življenj v kolesju zgodovine. Predstavo v mariborski Drami si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Peter Giodani
Slovensko mladinsko gledališče sezono začenja s farsično uprizoritvijo Norišnica d.o.o. Po besedilu Joeja Ortona jo je režiral Vito Taufer, ki je v premišljenem zasledovanju totalnosti gledališča zbližal oder in gledalce. foto: Ivian Kan Mujezinović
Neveljaven email naslov