Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bere: Lidija Hartman
Novo mesto : Goga, 2020
Izjemno natančno in tudi tenkočutno napisan roman Mirane Likar Pripovedovalec nas na več ravneh opozarja, kako krhko in hkrati dragoceno je vsako življenje, še posebej v vojni, ko postane pomembna taktika preživetja. V času, ko je pripovedovalcev in pripovedovalk o teh dogodkih vse manj, so njihove zgodbe še toliko pomembnejše; in seveda nujne, da do takih grozot ne bi prihajalo.
Pripovedovalec lahko najprej označim za vojni roman. Romaneskna zgodba je posvečena protagonistovemu doživljanju in predvsem načinu izogibanja smrti, v številnih vojnah. Gre za načine, kako ostati živ v vsaj sedmih bojevanjih, opisanih v delu, protagonist Nikolaj zaradi izjemnih sposobnosti lahko preobleče sedem vojaških preoblek in menja prav toliko imen in identitet. Pri tem gre za realne okoliščine z realnimi ljudmi, vojaki in vodjami. Pisateljica Mirana Likar nas z živo pripovedjo potegne v dogajanje in grozote, ki ne prizanašajo nikomur, a le redkokdo zna ohraniti svojo držo in neverjetno strast po življenju. Prav to pa je Nikolaj Sturm, ki naj bi bil zgolj krajši informator, vse ostalo je pisateljica zgradila sama. Gre za študiozno, a hkrati nadvse literarizirano delo, pri čemer prav nič ni prepuščenega naključju.
Pripovedovalec je delo, ki ne prizanaša z odločitvami, kaj vse mora posameznik in skupina storiti med vojskovanjem. Junak Nikolaj pri svojih poznih letih pripoveduje zgodbo oskrbovalki, ki si jo na stare dni izbere sam. Med njima se vzpostavi vez, ki Nikolaju predstavlja uteho, negovalki pa ekonomsko socialno varnost. V sočno napisani okvirni zgodbi je Nikolaj še vedno nekoliko gizdalinski.
Roman vzporedno teče na dveh ravneh, in sicer med prvoosebnim in vsevednim pripovedovalcem. Zgodbi se ločita po poševnih in pokončnih črkah. Prvoosebni pripovedovalec predstavlja svojo intimno zgodbo in vidike in prav ta plat nam daje pogled v zgodbo posameznika, ki ne more vedno izbrati dobre in prave odločitve še za druge. Junak Nikolaj je izrisan polnokrvno, najbolj ranljiv se kaže v odnosu do ovdovele matere samohranilke. Drugače pa je protagonist eden od izbrancev, ki prav zaradi svojih manir in odličnih lastnosti zmeraj gre naprej ne glede na okoliščine.
Zgodba vsevednega pripovedovalca je ključna zaradi dodatnih pojasnitev in ponazoril o Nikolajevem doživljanju, hkrati pa daje splošen pogled. Vidi se, da avtorica ni spregledala prav ničesar. Svoj čar imajo na primer drobni predmeti, kot je sukanec in kaj ta v vojni lahko pomeni. Ali pa pasus s hrano, natančneje z mlekom, ki Nikolaju pomeni možnost ozdravitve.
Veliko vlogo v pripovedi ima trpnik, na kar je tudi opozorjeno. V romanu smo namreč soočeni s številnimi morijami. Vedno znova se ponavljajo preštevanja in odštevanja, ki na žalost postajajo statistika. Vmes pa teče zgodba o Nikolajevem življenju, ki se počasi izteka. Mladenič, ki je vstopil v vojno in se z različnimi imeni in uniformami levil skozi različne oblasti, zna tudi na stara leta ohraniti dostojanstvo in priznanje, kdo vse je bil.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bere: Lidija Hartman
Novo mesto : Goga, 2020
Izjemno natančno in tudi tenkočutno napisan roman Mirane Likar Pripovedovalec nas na več ravneh opozarja, kako krhko in hkrati dragoceno je vsako življenje, še posebej v vojni, ko postane pomembna taktika preživetja. V času, ko je pripovedovalcev in pripovedovalk o teh dogodkih vse manj, so njihove zgodbe še toliko pomembnejše; in seveda nujne, da do takih grozot ne bi prihajalo.
Pripovedovalec lahko najprej označim za vojni roman. Romaneskna zgodba je posvečena protagonistovemu doživljanju in predvsem načinu izogibanja smrti, v številnih vojnah. Gre za načine, kako ostati živ v vsaj sedmih bojevanjih, opisanih v delu, protagonist Nikolaj zaradi izjemnih sposobnosti lahko preobleče sedem vojaških preoblek in menja prav toliko imen in identitet. Pri tem gre za realne okoliščine z realnimi ljudmi, vojaki in vodjami. Pisateljica Mirana Likar nas z živo pripovedjo potegne v dogajanje in grozote, ki ne prizanašajo nikomur, a le redkokdo zna ohraniti svojo držo in neverjetno strast po življenju. Prav to pa je Nikolaj Sturm, ki naj bi bil zgolj krajši informator, vse ostalo je pisateljica zgradila sama. Gre za študiozno, a hkrati nadvse literarizirano delo, pri čemer prav nič ni prepuščenega naključju.
Pripovedovalec je delo, ki ne prizanaša z odločitvami, kaj vse mora posameznik in skupina storiti med vojskovanjem. Junak Nikolaj pri svojih poznih letih pripoveduje zgodbo oskrbovalki, ki si jo na stare dni izbere sam. Med njima se vzpostavi vez, ki Nikolaju predstavlja uteho, negovalki pa ekonomsko socialno varnost. V sočno napisani okvirni zgodbi je Nikolaj še vedno nekoliko gizdalinski.
Roman vzporedno teče na dveh ravneh, in sicer med prvoosebnim in vsevednim pripovedovalcem. Zgodbi se ločita po poševnih in pokončnih črkah. Prvoosebni pripovedovalec predstavlja svojo intimno zgodbo in vidike in prav ta plat nam daje pogled v zgodbo posameznika, ki ne more vedno izbrati dobre in prave odločitve še za druge. Junak Nikolaj je izrisan polnokrvno, najbolj ranljiv se kaže v odnosu do ovdovele matere samohranilke. Drugače pa je protagonist eden od izbrancev, ki prav zaradi svojih manir in odličnih lastnosti zmeraj gre naprej ne glede na okoliščine.
Zgodba vsevednega pripovedovalca je ključna zaradi dodatnih pojasnitev in ponazoril o Nikolajevem doživljanju, hkrati pa daje splošen pogled. Vidi se, da avtorica ni spregledala prav ničesar. Svoj čar imajo na primer drobni predmeti, kot je sukanec in kaj ta v vojni lahko pomeni. Ali pa pasus s hrano, natančneje z mlekom, ki Nikolaju pomeni možnost ozdravitve.
Veliko vlogo v pripovedi ima trpnik, na kar je tudi opozorjeno. V romanu smo namreč soočeni s številnimi morijami. Vedno znova se ponavljajo preštevanja in odštevanja, ki na žalost postajajo statistika. Vmes pa teče zgodba o Nikolajevem življenju, ki se počasi izteka. Mladenič, ki je vstopil v vojno in se z različnimi imeni in uniformami levil skozi različne oblasti, zna tudi na stara leta ohraniti dostojanstvo in priznanje, kdo vse je bil.
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih
Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja
SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj
Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.
Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani
Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.
Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.
SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar
Neveljaven email naslov