Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bere: Lidija Hartman
Novo mesto : Goga, 2020
Izjemno natančno in tudi tenkočutno napisan roman Mirane Likar Pripovedovalec nas na več ravneh opozarja, kako krhko in hkrati dragoceno je vsako življenje, še posebej v vojni, ko postane pomembna taktika preživetja. V času, ko je pripovedovalcev in pripovedovalk o teh dogodkih vse manj, so njihove zgodbe še toliko pomembnejše; in seveda nujne, da do takih grozot ne bi prihajalo.
Pripovedovalec lahko najprej označim za vojni roman. Romaneskna zgodba je posvečena protagonistovemu doživljanju in predvsem načinu izogibanja smrti, v številnih vojnah. Gre za načine, kako ostati živ v vsaj sedmih bojevanjih, opisanih v delu, protagonist Nikolaj zaradi izjemnih sposobnosti lahko preobleče sedem vojaških preoblek in menja prav toliko imen in identitet. Pri tem gre za realne okoliščine z realnimi ljudmi, vojaki in vodjami. Pisateljica Mirana Likar nas z živo pripovedjo potegne v dogajanje in grozote, ki ne prizanašajo nikomur, a le redkokdo zna ohraniti svojo držo in neverjetno strast po življenju. Prav to pa je Nikolaj Sturm, ki naj bi bil zgolj krajši informator, vse ostalo je pisateljica zgradila sama. Gre za študiozno, a hkrati nadvse literarizirano delo, pri čemer prav nič ni prepuščenega naključju.
Pripovedovalec je delo, ki ne prizanaša z odločitvami, kaj vse mora posameznik in skupina storiti med vojskovanjem. Junak Nikolaj pri svojih poznih letih pripoveduje zgodbo oskrbovalki, ki si jo na stare dni izbere sam. Med njima se vzpostavi vez, ki Nikolaju predstavlja uteho, negovalki pa ekonomsko socialno varnost. V sočno napisani okvirni zgodbi je Nikolaj še vedno nekoliko gizdalinski.
Roman vzporedno teče na dveh ravneh, in sicer med prvoosebnim in vsevednim pripovedovalcem. Zgodbi se ločita po poševnih in pokončnih črkah. Prvoosebni pripovedovalec predstavlja svojo intimno zgodbo in vidike in prav ta plat nam daje pogled v zgodbo posameznika, ki ne more vedno izbrati dobre in prave odločitve še za druge. Junak Nikolaj je izrisan polnokrvno, najbolj ranljiv se kaže v odnosu do ovdovele matere samohranilke. Drugače pa je protagonist eden od izbrancev, ki prav zaradi svojih manir in odličnih lastnosti zmeraj gre naprej ne glede na okoliščine.
Zgodba vsevednega pripovedovalca je ključna zaradi dodatnih pojasnitev in ponazoril o Nikolajevem doživljanju, hkrati pa daje splošen pogled. Vidi se, da avtorica ni spregledala prav ničesar. Svoj čar imajo na primer drobni predmeti, kot je sukanec in kaj ta v vojni lahko pomeni. Ali pa pasus s hrano, natančneje z mlekom, ki Nikolaju pomeni možnost ozdravitve.
Veliko vlogo v pripovedi ima trpnik, na kar je tudi opozorjeno. V romanu smo namreč soočeni s številnimi morijami. Vedno znova se ponavljajo preštevanja in odštevanja, ki na žalost postajajo statistika. Vmes pa teče zgodba o Nikolajevem življenju, ki se počasi izteka. Mladenič, ki je vstopil v vojno in se z različnimi imeni in uniformami levil skozi različne oblasti, zna tudi na stara leta ohraniti dostojanstvo in priznanje, kdo vse je bil.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bere: Lidija Hartman
Novo mesto : Goga, 2020
Izjemno natančno in tudi tenkočutno napisan roman Mirane Likar Pripovedovalec nas na več ravneh opozarja, kako krhko in hkrati dragoceno je vsako življenje, še posebej v vojni, ko postane pomembna taktika preživetja. V času, ko je pripovedovalcev in pripovedovalk o teh dogodkih vse manj, so njihove zgodbe še toliko pomembnejše; in seveda nujne, da do takih grozot ne bi prihajalo.
Pripovedovalec lahko najprej označim za vojni roman. Romaneskna zgodba je posvečena protagonistovemu doživljanju in predvsem načinu izogibanja smrti, v številnih vojnah. Gre za načine, kako ostati živ v vsaj sedmih bojevanjih, opisanih v delu, protagonist Nikolaj zaradi izjemnih sposobnosti lahko preobleče sedem vojaških preoblek in menja prav toliko imen in identitet. Pri tem gre za realne okoliščine z realnimi ljudmi, vojaki in vodjami. Pisateljica Mirana Likar nas z živo pripovedjo potegne v dogajanje in grozote, ki ne prizanašajo nikomur, a le redkokdo zna ohraniti svojo držo in neverjetno strast po življenju. Prav to pa je Nikolaj Sturm, ki naj bi bil zgolj krajši informator, vse ostalo je pisateljica zgradila sama. Gre za študiozno, a hkrati nadvse literarizirano delo, pri čemer prav nič ni prepuščenega naključju.
Pripovedovalec je delo, ki ne prizanaša z odločitvami, kaj vse mora posameznik in skupina storiti med vojskovanjem. Junak Nikolaj pri svojih poznih letih pripoveduje zgodbo oskrbovalki, ki si jo na stare dni izbere sam. Med njima se vzpostavi vez, ki Nikolaju predstavlja uteho, negovalki pa ekonomsko socialno varnost. V sočno napisani okvirni zgodbi je Nikolaj še vedno nekoliko gizdalinski.
Roman vzporedno teče na dveh ravneh, in sicer med prvoosebnim in vsevednim pripovedovalcem. Zgodbi se ločita po poševnih in pokončnih črkah. Prvoosebni pripovedovalec predstavlja svojo intimno zgodbo in vidike in prav ta plat nam daje pogled v zgodbo posameznika, ki ne more vedno izbrati dobre in prave odločitve še za druge. Junak Nikolaj je izrisan polnokrvno, najbolj ranljiv se kaže v odnosu do ovdovele matere samohranilke. Drugače pa je protagonist eden od izbrancev, ki prav zaradi svojih manir in odličnih lastnosti zmeraj gre naprej ne glede na okoliščine.
Zgodba vsevednega pripovedovalca je ključna zaradi dodatnih pojasnitev in ponazoril o Nikolajevem doživljanju, hkrati pa daje splošen pogled. Vidi se, da avtorica ni spregledala prav ničesar. Svoj čar imajo na primer drobni predmeti, kot je sukanec in kaj ta v vojni lahko pomeni. Ali pa pasus s hrano, natančneje z mlekom, ki Nikolaju pomeni možnost ozdravitve.
Veliko vlogo v pripovedi ima trpnik, na kar je tudi opozorjeno. V romanu smo namreč soočeni s številnimi morijami. Vedno znova se ponavljajo preštevanja in odštevanja, ki na žalost postajajo statistika. Vmes pa teče zgodba o Nikolajevem življenju, ki se počasi izteka. Mladenič, ki je vstopil v vojno in se z različnimi imeni in uniformami levil skozi različne oblasti, zna tudi na stara leta ohraniti dostojanstvo in priznanje, kdo vse je bil.
Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.
Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.
Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Avtor recenzije: Peter Semolič Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Avtorica recenzije: Petra Meterc Bralka: Eva Longyka Marušič
Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.
Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)
Avtorica recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bralec: Renato Horvat
Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat
SNG Nova Gorica / premiera: 13. april 2022 Režija: Mojca Madon Prevajalka: Dijana Matković Avtor priredbe in dramaturg: Jaka Smerkolj Simoneti Lektorica: Anja Pišot Scenografinja: Urša Vidic Kostumograf: Andrej Vrhovnik Oblikovalca klovnovskih prizorov: Ravil Sultanov, Natalia Sultanova Avtor glasbe: Luka Ipavec Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Nastopajo: Ivana Percan Kodarin k. g., Žiga Udir, Marjuta Slamič, Peter Harl, Matija Rupel, Ana Facchini Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica so sinoči premierno izvedli predstavo 52 hertzov. Gre za uprizoritev dramskega besedila Najbolj osamljeni kit na svetu srbske dramatičarke Tijane Grumić v režiji Mojce Madone, ki odpira široko tematsko polje od tragične izgube, osamljenosti in ljubezni. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica so sinoči premierno izvedli predstavo 52 hertzov. Gre za uprizoritev dramskega besedila Najbolj osamljeni kit na svetu srbske dramatičarke Tijane Grumić v režiji Mojce Madon, ki odpira široko tematsko polje od tragične izgube, osamljenosti in ljubezni. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar.
Neveljaven email naslov