Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bere: Lidija Hartman
Novo mesto : Goga, 2020
Izjemno natančno in tudi tenkočutno napisan roman Mirane Likar Pripovedovalec nas na več ravneh opozarja, kako krhko in hkrati dragoceno je vsako življenje, še posebej v vojni, ko postane pomembna taktika preživetja. V času, ko je pripovedovalcev in pripovedovalk o teh dogodkih vse manj, so njihove zgodbe še toliko pomembnejše; in seveda nujne, da do takih grozot ne bi prihajalo.
Pripovedovalec lahko najprej označim za vojni roman. Romaneskna zgodba je posvečena protagonistovemu doživljanju in predvsem načinu izogibanja smrti, v številnih vojnah. Gre za načine, kako ostati živ v vsaj sedmih bojevanjih, opisanih v delu, protagonist Nikolaj zaradi izjemnih sposobnosti lahko preobleče sedem vojaških preoblek in menja prav toliko imen in identitet. Pri tem gre za realne okoliščine z realnimi ljudmi, vojaki in vodjami. Pisateljica Mirana Likar nas z živo pripovedjo potegne v dogajanje in grozote, ki ne prizanašajo nikomur, a le redkokdo zna ohraniti svojo držo in neverjetno strast po življenju. Prav to pa je Nikolaj Sturm, ki naj bi bil zgolj krajši informator, vse ostalo je pisateljica zgradila sama. Gre za študiozno, a hkrati nadvse literarizirano delo, pri čemer prav nič ni prepuščenega naključju.
Pripovedovalec je delo, ki ne prizanaša z odločitvami, kaj vse mora posameznik in skupina storiti med vojskovanjem. Junak Nikolaj pri svojih poznih letih pripoveduje zgodbo oskrbovalki, ki si jo na stare dni izbere sam. Med njima se vzpostavi vez, ki Nikolaju predstavlja uteho, negovalki pa ekonomsko socialno varnost. V sočno napisani okvirni zgodbi je Nikolaj še vedno nekoliko gizdalinski.
Roman vzporedno teče na dveh ravneh, in sicer med prvoosebnim in vsevednim pripovedovalcem. Zgodbi se ločita po poševnih in pokončnih črkah. Prvoosebni pripovedovalec predstavlja svojo intimno zgodbo in vidike in prav ta plat nam daje pogled v zgodbo posameznika, ki ne more vedno izbrati dobre in prave odločitve še za druge. Junak Nikolaj je izrisan polnokrvno, najbolj ranljiv se kaže v odnosu do ovdovele matere samohranilke. Drugače pa je protagonist eden od izbrancev, ki prav zaradi svojih manir in odličnih lastnosti zmeraj gre naprej ne glede na okoliščine.
Zgodba vsevednega pripovedovalca je ključna zaradi dodatnih pojasnitev in ponazoril o Nikolajevem doživljanju, hkrati pa daje splošen pogled. Vidi se, da avtorica ni spregledala prav ničesar. Svoj čar imajo na primer drobni predmeti, kot je sukanec in kaj ta v vojni lahko pomeni. Ali pa pasus s hrano, natančneje z mlekom, ki Nikolaju pomeni možnost ozdravitve.
Veliko vlogo v pripovedi ima trpnik, na kar je tudi opozorjeno. V romanu smo namreč soočeni s številnimi morijami. Vedno znova se ponavljajo preštevanja in odštevanja, ki na žalost postajajo statistika. Vmes pa teče zgodba o Nikolajevem življenju, ki se počasi izteka. Mladenič, ki je vstopil v vojno in se z različnimi imeni in uniformami levil skozi različne oblasti, zna tudi na stara leta ohraniti dostojanstvo in priznanje, kdo vse je bil.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bere: Lidija Hartman
Novo mesto : Goga, 2020
Izjemno natančno in tudi tenkočutno napisan roman Mirane Likar Pripovedovalec nas na več ravneh opozarja, kako krhko in hkrati dragoceno je vsako življenje, še posebej v vojni, ko postane pomembna taktika preživetja. V času, ko je pripovedovalcev in pripovedovalk o teh dogodkih vse manj, so njihove zgodbe še toliko pomembnejše; in seveda nujne, da do takih grozot ne bi prihajalo.
Pripovedovalec lahko najprej označim za vojni roman. Romaneskna zgodba je posvečena protagonistovemu doživljanju in predvsem načinu izogibanja smrti, v številnih vojnah. Gre za načine, kako ostati živ v vsaj sedmih bojevanjih, opisanih v delu, protagonist Nikolaj zaradi izjemnih sposobnosti lahko preobleče sedem vojaških preoblek in menja prav toliko imen in identitet. Pri tem gre za realne okoliščine z realnimi ljudmi, vojaki in vodjami. Pisateljica Mirana Likar nas z živo pripovedjo potegne v dogajanje in grozote, ki ne prizanašajo nikomur, a le redkokdo zna ohraniti svojo držo in neverjetno strast po življenju. Prav to pa je Nikolaj Sturm, ki naj bi bil zgolj krajši informator, vse ostalo je pisateljica zgradila sama. Gre za študiozno, a hkrati nadvse literarizirano delo, pri čemer prav nič ni prepuščenega naključju.
Pripovedovalec je delo, ki ne prizanaša z odločitvami, kaj vse mora posameznik in skupina storiti med vojskovanjem. Junak Nikolaj pri svojih poznih letih pripoveduje zgodbo oskrbovalki, ki si jo na stare dni izbere sam. Med njima se vzpostavi vez, ki Nikolaju predstavlja uteho, negovalki pa ekonomsko socialno varnost. V sočno napisani okvirni zgodbi je Nikolaj še vedno nekoliko gizdalinski.
Roman vzporedno teče na dveh ravneh, in sicer med prvoosebnim in vsevednim pripovedovalcem. Zgodbi se ločita po poševnih in pokončnih črkah. Prvoosebni pripovedovalec predstavlja svojo intimno zgodbo in vidike in prav ta plat nam daje pogled v zgodbo posameznika, ki ne more vedno izbrati dobre in prave odločitve še za druge. Junak Nikolaj je izrisan polnokrvno, najbolj ranljiv se kaže v odnosu do ovdovele matere samohranilke. Drugače pa je protagonist eden od izbrancev, ki prav zaradi svojih manir in odličnih lastnosti zmeraj gre naprej ne glede na okoliščine.
Zgodba vsevednega pripovedovalca je ključna zaradi dodatnih pojasnitev in ponazoril o Nikolajevem doživljanju, hkrati pa daje splošen pogled. Vidi se, da avtorica ni spregledala prav ničesar. Svoj čar imajo na primer drobni predmeti, kot je sukanec in kaj ta v vojni lahko pomeni. Ali pa pasus s hrano, natančneje z mlekom, ki Nikolaju pomeni možnost ozdravitve.
Veliko vlogo v pripovedi ima trpnik, na kar je tudi opozorjeno. V romanu smo namreč soočeni s številnimi morijami. Vedno znova se ponavljajo preštevanja in odštevanja, ki na žalost postajajo statistika. Vmes pa teče zgodba o Nikolajevem življenju, ki se počasi izteka. Mladenič, ki je vstopil v vojno in se z različnimi imeni in uniformami levil skozi različne oblasti, zna tudi na stara leta ohraniti dostojanstvo in priznanje, kdo vse je bil.
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko
Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič
Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si
Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž
Neveljaven email naslov