Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere: Lidija Hartman

Novo mesto : Goga, 2020

Izjemno natančno in tudi tenkočutno napisan roman Mirane Likar Pripovedovalec nas na več ravneh opozarja, kako krhko in hkrati dragoceno je vsako življenje, še posebej v vojni, ko postane pomembna taktika preživetja. V času, ko je pripovedovalcev in pripovedovalk o teh dogodkih vse manj, so njihove zgodbe še toliko pomembnejše; in seveda nujne, da do takih grozot ne bi prihajalo.

Pripovedovalec lahko najprej označim za vojni roman. Romaneskna zgodba je posvečena protagonistovemu doživljanju in predvsem načinu izogibanja smrti, v številnih vojnah. Gre za načine, kako ostati živ v vsaj sedmih bojevanjih, opisanih v delu, protagonist Nikolaj zaradi izjemnih sposobnosti lahko preobleče sedem vojaških preoblek in menja prav toliko imen in identitet. Pri tem gre za realne okoliščine z realnimi ljudmi, vojaki in vodjami. Pisateljica Mirana Likar nas z živo pripovedjo potegne v dogajanje in grozote, ki ne prizanašajo nikomur, a le redkokdo zna ohraniti svojo držo in neverjetno strast po življenju. Prav to pa je Nikolaj Sturm, ki naj bi bil zgolj krajši informator, vse ostalo je pisateljica zgradila sama. Gre za študiozno, a hkrati nadvse literarizirano delo, pri čemer prav nič ni prepuščenega naključju.

Pripovedovalec je delo, ki ne prizanaša z odločitvami, kaj vse mora posameznik in skupina storiti med vojskovanjem. Junak Nikolaj pri svojih poznih letih pripoveduje zgodbo oskrbovalki, ki si jo na stare dni izbere sam. Med njima se vzpostavi vez, ki Nikolaju predstavlja uteho, negovalki pa ekonomsko socialno varnost. V sočno napisani okvirni zgodbi je Nikolaj še vedno nekoliko gizdalinski.

Roman vzporedno teče na dveh ravneh, in sicer med prvoosebnim in vsevednim pripovedovalcem. Zgodbi se ločita po poševnih in pokončnih črkah. Prvoosebni pripovedovalec predstavlja svojo intimno zgodbo in vidike in prav ta plat nam daje pogled v zgodbo posameznika, ki ne more vedno izbrati dobre in prave odločitve še za druge. Junak Nikolaj je izrisan polnokrvno, najbolj ranljiv se kaže v odnosu do ovdovele matere samohranilke. Drugače pa je protagonist eden od izbrancev, ki prav zaradi svojih manir in odličnih lastnosti zmeraj gre naprej ne glede na okoliščine.

Zgodba vsevednega pripovedovalca je ključna zaradi dodatnih pojasnitev in ponazoril o Nikolajevem doživljanju, hkrati pa daje splošen pogled. Vidi se, da avtorica ni spregledala prav ničesar. Svoj čar imajo na primer drobni predmeti, kot je sukanec in kaj ta v vojni lahko pomeni. Ali pa pasus s hrano, natančneje z mlekom, ki Nikolaju pomeni možnost ozdravitve.

Veliko vlogo v pripovedi ima trpnik, na kar je tudi opozorjeno. V romanu smo namreč soočeni s številnimi morijami. Vedno znova se ponavljajo preštevanja in odštevanja, ki na žalost postajajo statistika. Vmes pa teče zgodba o Nikolajevem življenju, ki se počasi izteka. Mladenič, ki je vstopil v vojno in se z različnimi imeni in uniformami levil skozi različne oblasti, zna tudi na stara leta ohraniti dostojanstvo in priznanje, kdo vse je bil.