Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rok Viličnik: Šrapneli

20.09.2021

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Ivan Lotrič.

Maribor : Kulturni center, 2021

Na zadnji platnici pesniške zbirke Roka Vilčnika Šrapneli je pojasnilo o naslovu: šrapnel je delec, ki se razleti med sovražnikovimi vrstami. Eden od sklepov se torej lahko glasi: pesmi so takšni šrapneli. Kaj pa so sovražnikove vrste? Odgovor na to vprašanje vsebuje vsaka pesem. Pesmi so namreč nabuhlice, so do eksplozije pomenov in smislov in pomislekov in asociacij nabite črkovne gmote. Za ponazoritev takšne opredelitve je primeren že naslov ene izmed pesmi: Kornflejks literatura. Še zgovornejša je pesem z naslovom Zdela se je mlada pesnica, pa je že zdavnaj umrla. Ta pesem se konča takole: „Naribali so jo fantje komolčarji. Pa ne s snegom. S / poetično kakofonijo forenzičnega turbozaložništva.“ Tudi zadnja vrstica pesmi z naslovom Aprilski dež maja najbrž je zašel je pomenljiva: „Prepogosto eksplodiraš v psihadeliji?“ Navedki so izbrani z namenom, da vsaj nakažejo razpočnost tokratnega pesnikovega razsajanja. Za splošen vtis o zbirki pa je primeren izrek: vse gre z vsem.

Pesnik se prav trudi, da v svoj izraz nagnete, stlači in stisne celotno srditost slovenščine in da najde povezovalne niti prek pomenov, ki sami sebe zanikajo. Ena od možnosti za razlago tovrstnega početja je tudi samodejna pisava. Pri teh pesmih ne gre več za prosti tok navdiha, ampak za narekovanje v stanju obsedenosti. Pesnik je zgolj in samo posrednik, medij, zapisovalec. Ob tem se seveda pojavi še poanta, da pa prav pesnik prejema šrapnele od vsepovsod in jih le beleži.

Zanikanje te zadnje trditve sta zadnja stiha pesmi z naslovom Čas nima sopomena, ki se razletita v: „Treba je samo izbrati pravo. / Eklekticizem, harmonija, milina in prefinjenost.“ A kljub možnosti zanikanja je treba poudariti, da je že samo zanikanje pritrjevanje, saj so pesmi pravzaprav le še izraz hlepenja po presenečenju, le še kriki prezasičenosti, navlake, tavtologij. S tem pesnik evidentno opozarja, da je pesnjenje v riti oziroma že v curku izločanja.

A v takšnem stanju oziroma položaju ni le pesništvo; je tudi osnovna sestavina pesnjenja, jezik, ki je v stanju eksplozivnih morfemov, sloganov. Še najbolje takšno stanje ponazarja zadnji stih pesmi Srčna tromba: „Okus rabljenih brbončic“. Tako imenovani jezik v smislu ustnega izrastka kot tudi jezikovanje ali jezikanje sta odslužila. V teh pesmih ni v ospredju pesnikova virtuoznost, še manj bravuroznost, kaj šele genialnost. Ne, v teh pesmih ni več sledi o klasičnem, o ustaljenem, o že doživetem.

Pesnik granatira, pošilja nizko leteče drone in helikopterje, uporablja kasetne bombe in vse oblike orožij. Pesem z naslovom Deadline mrtve črte se začne z verzom: „Tekmovanje za vašo pozornost se je prevesilo v finalni / del.“ Za pristnejše soočanje z zbirko Šrapneli pa velja priporočilo: prebiranje tovrstnih pesmi je enako preigravanju računalniških igric.


Ocene

2027 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Rok Viličnik: Šrapneli

20.09.2021

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Ivan Lotrič.

Maribor : Kulturni center, 2021

Na zadnji platnici pesniške zbirke Roka Vilčnika Šrapneli je pojasnilo o naslovu: šrapnel je delec, ki se razleti med sovražnikovimi vrstami. Eden od sklepov se torej lahko glasi: pesmi so takšni šrapneli. Kaj pa so sovražnikove vrste? Odgovor na to vprašanje vsebuje vsaka pesem. Pesmi so namreč nabuhlice, so do eksplozije pomenov in smislov in pomislekov in asociacij nabite črkovne gmote. Za ponazoritev takšne opredelitve je primeren že naslov ene izmed pesmi: Kornflejks literatura. Še zgovornejša je pesem z naslovom Zdela se je mlada pesnica, pa je že zdavnaj umrla. Ta pesem se konča takole: „Naribali so jo fantje komolčarji. Pa ne s snegom. S / poetično kakofonijo forenzičnega turbozaložništva.“ Tudi zadnja vrstica pesmi z naslovom Aprilski dež maja najbrž je zašel je pomenljiva: „Prepogosto eksplodiraš v psihadeliji?“ Navedki so izbrani z namenom, da vsaj nakažejo razpočnost tokratnega pesnikovega razsajanja. Za splošen vtis o zbirki pa je primeren izrek: vse gre z vsem.

Pesnik se prav trudi, da v svoj izraz nagnete, stlači in stisne celotno srditost slovenščine in da najde povezovalne niti prek pomenov, ki sami sebe zanikajo. Ena od možnosti za razlago tovrstnega početja je tudi samodejna pisava. Pri teh pesmih ne gre več za prosti tok navdiha, ampak za narekovanje v stanju obsedenosti. Pesnik je zgolj in samo posrednik, medij, zapisovalec. Ob tem se seveda pojavi še poanta, da pa prav pesnik prejema šrapnele od vsepovsod in jih le beleži.

Zanikanje te zadnje trditve sta zadnja stiha pesmi z naslovom Čas nima sopomena, ki se razletita v: „Treba je samo izbrati pravo. / Eklekticizem, harmonija, milina in prefinjenost.“ A kljub možnosti zanikanja je treba poudariti, da je že samo zanikanje pritrjevanje, saj so pesmi pravzaprav le še izraz hlepenja po presenečenju, le še kriki prezasičenosti, navlake, tavtologij. S tem pesnik evidentno opozarja, da je pesnjenje v riti oziroma že v curku izločanja.

A v takšnem stanju oziroma položaju ni le pesništvo; je tudi osnovna sestavina pesnjenja, jezik, ki je v stanju eksplozivnih morfemov, sloganov. Še najbolje takšno stanje ponazarja zadnji stih pesmi Srčna tromba: „Okus rabljenih brbončic“. Tako imenovani jezik v smislu ustnega izrastka kot tudi jezikovanje ali jezikanje sta odslužila. V teh pesmih ni v ospredju pesnikova virtuoznost, še manj bravuroznost, kaj šele genialnost. Ne, v teh pesmih ni več sledi o klasičnem, o ustaljenem, o že doživetem.

Pesnik granatira, pošilja nizko leteče drone in helikopterje, uporablja kasetne bombe in vse oblike orožij. Pesem z naslovom Deadline mrtve črte se začne z verzom: „Tekmovanje za vašo pozornost se je prevesilo v finalni / del.“ Za pristnejše soočanje z zbirko Šrapneli pa velja priporočilo: prebiranje tovrstnih pesmi je enako preigravanju računalniških igric.


11.11.2019

Vinko Möderndorfer: Ljudomrznik na tržnici

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.


11.11.2019

Eva Mahkovic: na tak dan najbolj trpi mastercard

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Jure Franko in Alenka Resman Langus.


11.11.2019

Petra Brecelj: Mašenka

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Alenka Resman Langus.


11.11.2019

Zakes Mda: Načini smrti

Avtorica recenzije: Gabriela Babnik Bere Alenka Resman Langus.


10.11.2019

Andrej Predin: Mica pri babici

Na komornem odru Drame SNG Maribor so premierno uprizorili predstavo za otroke Mica pri babici nastalo po zgodbi iz serije knjig Pirati iz dežele Merikaka pisatelja Andreja Predina in ilustratorja Marjana Mančka. Po besedah režiserja in avtorja priredbe besedila predstave Mihe Goloba gre za "pustolovsko strašljivko", ki popelje otroke v svet domišljije, hkrati pa jih sooči tudi s povsem resničnimi izziv. Predstavo si je ogledala Aleksandra saška Gruden. Priredba besedila Miha Golob Dramaturginja: Maja Borin Igrajo: Mirjana Šajinović, Nejc Ropret, Blaž Dolenc in Irena Varga Scenograf in oblikovalec luči: Miha Golob Kostumografka: Dajana Ljubičič Skladatelj:Vasko Atanasovski


09.11.2019

Susan Sontag: Alice v postelji

Susan Sontag: Alice v postelji - prva slovenska uprizorite - premiera v Mali drami, 8. 11. 2019 Napoved: Na odru Male drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je bila sinoči uprizorjena že četrta premiera v letošnji sezoni. Tokrat smo gledali igro v osmih prizorih z naslovom Alice v postelji Susan Sontag, ameriške angažirane avtorice, ene najvidnejših ustvarjalk iz šestdesetih let. Režija in scenografija: Dorian Šilec Petek. Na premieri je bila Tadeja Krečič. prevajalka: Darja Dominkuš režiser in scenograf: Dorian Šilec Petek dramaturginja: Staša Prah kostumografinja: Tina Bonča avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar lektorica: Tatjana Stanič oblikovalec luči: Andrej Hajdinjak Igrajo: Maša Derganc Sabina Kogovšek, Vojko Zidar, Saša Tabaković Iva Babić Eva Jesenovec, Veronika Drolc Timon Šturbej


08.11.2019

Mali Joe

Ocena filma Mali Joe


08.11.2019

Dober dan za delo

Ocena filma Dober dan za delo


08.11.2019

Doktor Sleep

Ocena filma Doktor Sleep


08.11.2019

Neskončni nogomet

Ocena filma Neskončni nogomet


07.11.2019

Dober dan za delo

Sinoči je bila v Ljubljani v Kinodvoru premiera filma Dober dan za delo scenarista in režiserja Martina Turka, znanega po svojem igranem filmu Nahrani me z besedami iz leta 2012 in igrano-dokumentarnem filmu Doberdob – Roman upornika iz leta 2015. Njegov novi film, ki je postavljen v današnje Sarajevo, ocenjuje Tesa Drev:


04.11.2019

Marija Švajncer: Slavko Grum - vztrajati ali pobegniti onkraj

Avtorica recenzije: Nina Gostiša


04.11.2019

Roman Rozina: Po cipresah diši

Avtorica recenzije: Ana Hancock


04.11.2019

Andrij Ljubka: Karbid

Avtor recenzije: Matej Bogataj


04.11.2019

Srečko Kosovel: Vsem naj bom neznan

Avtor recenzije: Aljaž Koprivnikar


17.11.2019

Lutkovno gledlališče Ljubljana - Tjulenj

V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči najmlajši lahko prisluhnili laponskim pripovedkam, ki so nastajale iz glasbe in papirjja. Predstavo z naslovom Tjulenj, ki jo je režiral Matija Solce, si je ogledala Magda Tušar:


30.10.2019

Napravite mi zanj krsto

Koprodukcija Lutkovno gledališče Ljubljana in Umetniško društvo Konj / premiera 29.10.2019 Režiser Jan Zakonjšek Avtor likovne podobe Silvan Omerzu Prevod in priredba Silvan Omerzu Izvajalec glasbe na harmoniki Damjan Vahtar Avtor songov Andrej Rozman Roza Avtor glasbe Ernö Sebastian Vodja predstave in oblikovalec zvoka Luka Bernetič Lučni vodja Maša Avsec Scenski tehnik Iztok Vrhovnik Izdelava lutk, scene in kostumov Silvan Omerzu, Daša Simčič, Marina Hrovatin Igrata: Brane Vižintin in Boštjan Sever k.g. V Kulturnici Lutkovnega gledališča Ljubljana so v koprodukciji z Umetniškim društvom Konj obnovili predstavo Napravite mi zanj krsto, ki je v tragični veseloigri pred 25 leti nepozabno povezala lutkovno animacijo ter neposrednost nasilja in smrti. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Jaka Varmuž


28.10.2019

Franjo Frančič: Nemir in strast

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lucija Grm in Aleksander Golja.


28.10.2019

Alenka Koželj: Lovilci sanj

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bereta Lucija Grm in Aleksander Golja.


28.10.2019

Jiři Kočica: Izvirnik

Avtorica recenzije: Martina Potisk Bere Aleksander Golja.


Stran 81 od 102
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov