Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Nada Breznik
Bere Lidija Hartman
Prevedla Maja Lupša, Ljubljana : OPRO, 2021
Ameriški pisatelj in filozof Daniel Klein je v knjigi Potovanja z Epikurjem izvrstno združil lastna premišljevanja o starosti in bližajoči se smrti z opazovanjem preprostega življenja starejših moških na grškem otoku Hidra ter z izbranimi citati filozofov različnih šol in obdobij, z zgodbami filmskih in literarnih junakov in celo z verzi popularnih popevk. Beseda radost v podnaslovu izraža sproščenost, spokojnost, brezskrbnost, tiho veselje tistih, ki znajo ceniti vsak trenutek življenja, hkrati pa tudi parafrazira stopnjujoče se zadrege in težave starosti. V delu ne manjka humorja, ne topline in ne čudovitih opisov otoka, narave in običajev ljudi na njem. Presežna vrednost Potovanja z Epikurjem, če zanemarimo literarno in filozofsko razsežnost, v katero avtor oklepa svoje spraševanje o iztekajočem se življenju, je časovno ujemanje lastnega življenjskega obdobja s temo, o kateri piše.
Vprašanje, ki si ga Daniel Klein s to knjigo zastavlja in pričakuje pomoč filozofije in umetnosti, je, kako preživeti zadnja leta, tista pred nastopom popolne nebogljenosti. Ob tem ko podčrtuje nekatere modrosti in priporočila iz knjig, ki jih je zavestno izbral, poskuša ostati razumen in nekako prikriti resnično tesnobo in razumljiv strah pred smrtjo.
Avtor ne zagovarja novodobnih trendov, ki propagirajo ideal večne mladosti dosežene s farmakološkimi sredstvi in estetskimi posegi, z disciplino pri prehranjevanju, gibanju in odrekanju, prav tako ne hlasta za novimi izzivi in pridobitvami. Bližji so mu Epikurjevi nauki o predajanju ugodju, zmernemu uživanju v vsem, predvsem pa v pogovorih in druženju z ljudmi. Epikurejstvo kot si ga predstavljamo danes, torej hedonizem in pretiravanje v telesnih užitkih, namreč ni Epikurjevo pravo izročilo.
»Ne v tistem kar imamo, temveč v čemer uživamo, je naše obilje,« piše. Užitek je tudi v duhovni razsežnosti življenja.
Iskanje ustreznega odgovora, v katero je Daniel Klein vključil tudi religije, mu ni ponudilo recepta. Tudi sam filozof je moral poiskati sebi primerno rešitev, kot si jo mora navsezadnje poiskati vsak izmed nas.
Na otoku Hidra, kamor se je rad vračal, se je na svoje oči prepričal, pa tudi iz spomina priklical prizore, ki so mu dokazovali, kako pomembna je na starost družba prijateljev, ljudi, s katerimi se lahko pogovarjaš, igraš, poslušaš glasbo in celo plešeš, kot je videl uporno in ponosno, z dvignjeno glavo plesati pet moških v ravni vrsti, pet ostarelih moških, ki so se morali truditi, da se njihovi drži in korakom ne bi poznala leta. Tudi sam je, potopljen v nekatere prizore, v glasbo in razmišljanje doživel trenutke zanosa. Čuječnost, počasnost, prisluškovanje telesu, vsakemu gibu in koraku, pozornost na vse okoli sebe, na barve, trepetanje lista v vetru, na meglice, na spokojnost in mir vaškega pokopališča, vse to so darovi obdobja brez poklicnih obveznosti in skrbi za potek dogodkov, na katere kot posameznik ne moreš vplivati. Da pa vsi ne morejo uživati v brezskrbnosti in brezdelju niti na stara leta, mu je ob vrnitvi v Ameriko poročala žena, ki je raziskovala položaj upokojencev na Floridi. Vrnitev na delo ali v domači kraj zaradi slabšega ekonomskega položaja so upokojenci različno sprejeli. Nekaterim se je vrnil življenjski smisel, drugi so ga dojeli kot breme in ponižanje.
Potovanja z Epikurjem Daniela Kleina so vsekakor poživljajoče delo, ki iz različnih zornih kotov in brez patetike osvetljuje predzadnje obdobje v človekovem življenju, obdobje, ki se ga nekateri lotevajo s smešno evforijo, drugi pa z zavračanjem in zaničevanjem.
Avtorica recenzije: Nada Breznik
Bere Lidija Hartman
Prevedla Maja Lupša, Ljubljana : OPRO, 2021
Ameriški pisatelj in filozof Daniel Klein je v knjigi Potovanja z Epikurjem izvrstno združil lastna premišljevanja o starosti in bližajoči se smrti z opazovanjem preprostega življenja starejših moških na grškem otoku Hidra ter z izbranimi citati filozofov različnih šol in obdobij, z zgodbami filmskih in literarnih junakov in celo z verzi popularnih popevk. Beseda radost v podnaslovu izraža sproščenost, spokojnost, brezskrbnost, tiho veselje tistih, ki znajo ceniti vsak trenutek življenja, hkrati pa tudi parafrazira stopnjujoče se zadrege in težave starosti. V delu ne manjka humorja, ne topline in ne čudovitih opisov otoka, narave in običajev ljudi na njem. Presežna vrednost Potovanja z Epikurjem, če zanemarimo literarno in filozofsko razsežnost, v katero avtor oklepa svoje spraševanje o iztekajočem se življenju, je časovno ujemanje lastnega življenjskega obdobja s temo, o kateri piše.
Vprašanje, ki si ga Daniel Klein s to knjigo zastavlja in pričakuje pomoč filozofije in umetnosti, je, kako preživeti zadnja leta, tista pred nastopom popolne nebogljenosti. Ob tem ko podčrtuje nekatere modrosti in priporočila iz knjig, ki jih je zavestno izbral, poskuša ostati razumen in nekako prikriti resnično tesnobo in razumljiv strah pred smrtjo.
Avtor ne zagovarja novodobnih trendov, ki propagirajo ideal večne mladosti dosežene s farmakološkimi sredstvi in estetskimi posegi, z disciplino pri prehranjevanju, gibanju in odrekanju, prav tako ne hlasta za novimi izzivi in pridobitvami. Bližji so mu Epikurjevi nauki o predajanju ugodju, zmernemu uživanju v vsem, predvsem pa v pogovorih in druženju z ljudmi. Epikurejstvo kot si ga predstavljamo danes, torej hedonizem in pretiravanje v telesnih užitkih, namreč ni Epikurjevo pravo izročilo.
»Ne v tistem kar imamo, temveč v čemer uživamo, je naše obilje,« piše. Užitek je tudi v duhovni razsežnosti življenja.
Iskanje ustreznega odgovora, v katero je Daniel Klein vključil tudi religije, mu ni ponudilo recepta. Tudi sam filozof je moral poiskati sebi primerno rešitev, kot si jo mora navsezadnje poiskati vsak izmed nas.
Na otoku Hidra, kamor se je rad vračal, se je na svoje oči prepričal, pa tudi iz spomina priklical prizore, ki so mu dokazovali, kako pomembna je na starost družba prijateljev, ljudi, s katerimi se lahko pogovarjaš, igraš, poslušaš glasbo in celo plešeš, kot je videl uporno in ponosno, z dvignjeno glavo plesati pet moških v ravni vrsti, pet ostarelih moških, ki so se morali truditi, da se njihovi drži in korakom ne bi poznala leta. Tudi sam je, potopljen v nekatere prizore, v glasbo in razmišljanje doživel trenutke zanosa. Čuječnost, počasnost, prisluškovanje telesu, vsakemu gibu in koraku, pozornost na vse okoli sebe, na barve, trepetanje lista v vetru, na meglice, na spokojnost in mir vaškega pokopališča, vse to so darovi obdobja brez poklicnih obveznosti in skrbi za potek dogodkov, na katere kot posameznik ne moreš vplivati. Da pa vsi ne morejo uživati v brezskrbnosti in brezdelju niti na stara leta, mu je ob vrnitvi v Ameriko poročala žena, ki je raziskovala položaj upokojencev na Floridi. Vrnitev na delo ali v domači kraj zaradi slabšega ekonomskega položaja so upokojenci različno sprejeli. Nekaterim se je vrnil življenjski smisel, drugi so ga dojeli kot breme in ponižanje.
Potovanja z Epikurjem Daniela Kleina so vsekakor poživljajoče delo, ki iz različnih zornih kotov in brez patetike osvetljuje predzadnje obdobje v človekovem življenju, obdobje, ki se ga nekateri lotevajo s smešno evforijo, drugi pa z zavračanjem in zaničevanjem.
Jaka Smerkolj Simoneti: Le en smaragd Po motivih romana Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda; monodrama, 2021 -\tkrstna uprizoritev; premiera 20. oktobra 2021 Režiserka Jana Menger Dramaturg Sandi Jesenik Scenograf Niko Novak Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Avtor uglasbitve songa in glas na posnetku Niko Novak Nastopa Jožica Avbelj Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili monodramo Le en smaragd; rezidenčni avtor gledališča Jaka Smerkolj Simoneti jo je napisal posebej za Jožico Avbelj, ki je skozi desetletja kot igralka in pedagoginja zaznamovala slovensko gledališče. Pred premiero je Jožica Avbelj med drugim povedala: "S pomočjo te genialne ekipe – talentirane se mi zdi absolutno premalo reči – sem želela, da bi bila ta predstava dogodek, da bi imela nek smisel, da bi bila v veselje tako meni kot publiki, ki jo bo gledala." V ustvarjalni ekipi je imela posebej opazno vlogo kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, scenograf je bil Niko Novak, režiserka pa Jana Menger. Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/le-en-smaragd/#gallery-980-2
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Slawomir Mrožek: Emigranta v režiji Nine Ramšak Marković in z Nejcem Cijanom Garlattijem in Markom Mandićem v naslovnih vlogah začenjamo program sezone 2021/22 v Mali Drami. Igro je prevedel Uroš Kraigher, za redakcijo prevoda je poskrbela Darja Dominkuš. Dramaturg je Milan Ramšak Marković, scenograf Igor Vasiljev, kostumografinja Ana Janc, avtor glasbe Luka Ipavec, lektorica Klasja Kovačič in oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš. NAPOVED: V Mali drami je bila sinoči uprizorjena enodejanka Emigranta poljskega dramatika Slawomirja Mrožka v prevodu Uroša Kraigherja. Prvo uprizoritev letošnjega repertoarja v Mali drami je režirala Nina Ramšak Marković, dramaturg je bil Milan Ramšak Marković, avtor glasbe Luka Ipavec. Na premieri je bila Tadeja Krečič:
V Slovenskem mladinskem gledališču so sinoči uprizorili ljubljanska premiero koprodukcijske predstave Vročina (Slovensko mladinsko gledališče, steirischer herbst 21', Maska Ljubljana), ki je nastala v režiji Žige Divjaka ter mednarodne avtorske in igralske umetniške ekipe. O predstavi, ki napovedi podnebnih sprememb razume kot bližajočo se apokalipso v globalnem peklu.
Antonio Gramsci: Pisma iz ječe; ppremeira: 8. okt. 2021 Avtorski projekt po besedilih iz izdaj Gramscijevih del Pisma iz ječe in Izbrana dela Avtor prevoda izdaje Pisma iz ječe: Smiljan Samec Igrata: Miranda Trnjanin, Žan Koprivnik Režiser: Juš Zidar Avtorica uprizoritvene predloge in dramaturginja: Eva Kraševec Kostumografinja: Tina Bonča Asistentka dramaturginje: Neža Lučka Peterlin Lektura: Živa Čebulj Oblikovalka kreative: Eva Mlinar Fotografija: Barbara Čeferin Garderoba: Nataša Recer Produkcijska ekipa Anton Podbevšek Teatra Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in Gledališče Glej NAPOVED: V novomeškem gledališču so pripravili mozaični portret Antonia Gramscija, novinarja, teoretika in politika, pred okroglo sto leti voditelja italijanske komunistične stranke in delavskega gibanja. Besedila za predstavo Pisma iz ječe je izbrala dramaturginja Eva Kraševec, interpretirata jih igralca Miranda Trnjanin in Žan Koprivnik. Soprodukcijo gledališč Anton Podbevšek in Glej podpisuje režiser Juš Zidar. Nekaj vtisov po sinočnji premieri je strnil Dušan Rogelj.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.
Prešernovo gledališče Kranj Premiera 1. oktobra 2021 Florian Zeller: Mama Prevajalka: Suzana Koncut Režiser: Ivica Buljan Dramaturginja: Marinka Poštrak Scenografi in kostumograf: Rudy Sabounghy Skladatelj in avtor priredbe songa Parle – lui de moi glasbenika Christopha: Mitja Vrhovnik Smrekar Lektorica: Barbara Rogelj Oblikovanje svetlobe in videa: Sonda 13, Toni Soprano Meneglejte Oblikovalec maske: Matej Pajntar Asistentka dramaturgije: Manca Majeršič Sevšek Asistentka kostumografa: Bojana Fornazarič Igrajo: Darja Reichman (mama), Borut Veselko (oče), Blaž Setnikar (sin), Doroteja Nadrah (dekle) NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči prva premiera letošnjega repertoarja. Štirje igralci so pod dramaturškim vodstvom Marinke Poštrak in v režiji Ivice Buljana uprizorili dramo Mama francoskega dramatika, pisatelja in scenarista Florana Zellerja (florjána zelerja) v prevodu Suzane Koncut. Avtor je trenutno v soju svetovnih žarometov zaradi režije in scenarija filma Oče – ki je del trilogije Oče, Mati, Sin. V drami Mama gre za sindrom praznega gnezda, oziroma za mater, o kateri pravi režiser Ivica Buljan: »Njena najresnejša težava, globinska, psihološka težava, je starost. Starost pa je v zahodni družbi ena izmed najmanj cenjenih karakteristik.« Na premieri Mame v Kranju je bila Tadeja Krečič:
Neveljaven email naslov