Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Nada Breznik
Bere Lidija Hartman
Prevedla Maja Lupša, Ljubljana : OPRO, 2021
Ameriški pisatelj in filozof Daniel Klein je v knjigi Potovanja z Epikurjem izvrstno združil lastna premišljevanja o starosti in bližajoči se smrti z opazovanjem preprostega življenja starejših moških na grškem otoku Hidra ter z izbranimi citati filozofov različnih šol in obdobij, z zgodbami filmskih in literarnih junakov in celo z verzi popularnih popevk. Beseda radost v podnaslovu izraža sproščenost, spokojnost, brezskrbnost, tiho veselje tistih, ki znajo ceniti vsak trenutek življenja, hkrati pa tudi parafrazira stopnjujoče se zadrege in težave starosti. V delu ne manjka humorja, ne topline in ne čudovitih opisov otoka, narave in običajev ljudi na njem. Presežna vrednost Potovanja z Epikurjem, če zanemarimo literarno in filozofsko razsežnost, v katero avtor oklepa svoje spraševanje o iztekajočem se življenju, je časovno ujemanje lastnega življenjskega obdobja s temo, o kateri piše.
Vprašanje, ki si ga Daniel Klein s to knjigo zastavlja in pričakuje pomoč filozofije in umetnosti, je, kako preživeti zadnja leta, tista pred nastopom popolne nebogljenosti. Ob tem ko podčrtuje nekatere modrosti in priporočila iz knjig, ki jih je zavestno izbral, poskuša ostati razumen in nekako prikriti resnično tesnobo in razumljiv strah pred smrtjo.
Avtor ne zagovarja novodobnih trendov, ki propagirajo ideal večne mladosti dosežene s farmakološkimi sredstvi in estetskimi posegi, z disciplino pri prehranjevanju, gibanju in odrekanju, prav tako ne hlasta za novimi izzivi in pridobitvami. Bližji so mu Epikurjevi nauki o predajanju ugodju, zmernemu uživanju v vsem, predvsem pa v pogovorih in druženju z ljudmi. Epikurejstvo kot si ga predstavljamo danes, torej hedonizem in pretiravanje v telesnih užitkih, namreč ni Epikurjevo pravo izročilo.
»Ne v tistem kar imamo, temveč v čemer uživamo, je naše obilje,« piše. Užitek je tudi v duhovni razsežnosti življenja.
Iskanje ustreznega odgovora, v katero je Daniel Klein vključil tudi religije, mu ni ponudilo recepta. Tudi sam filozof je moral poiskati sebi primerno rešitev, kot si jo mora navsezadnje poiskati vsak izmed nas.
Na otoku Hidra, kamor se je rad vračal, se je na svoje oči prepričal, pa tudi iz spomina priklical prizore, ki so mu dokazovali, kako pomembna je na starost družba prijateljev, ljudi, s katerimi se lahko pogovarjaš, igraš, poslušaš glasbo in celo plešeš, kot je videl uporno in ponosno, z dvignjeno glavo plesati pet moških v ravni vrsti, pet ostarelih moških, ki so se morali truditi, da se njihovi drži in korakom ne bi poznala leta. Tudi sam je, potopljen v nekatere prizore, v glasbo in razmišljanje doživel trenutke zanosa. Čuječnost, počasnost, prisluškovanje telesu, vsakemu gibu in koraku, pozornost na vse okoli sebe, na barve, trepetanje lista v vetru, na meglice, na spokojnost in mir vaškega pokopališča, vse to so darovi obdobja brez poklicnih obveznosti in skrbi za potek dogodkov, na katere kot posameznik ne moreš vplivati. Da pa vsi ne morejo uživati v brezskrbnosti in brezdelju niti na stara leta, mu je ob vrnitvi v Ameriko poročala žena, ki je raziskovala položaj upokojencev na Floridi. Vrnitev na delo ali v domači kraj zaradi slabšega ekonomskega položaja so upokojenci različno sprejeli. Nekaterim se je vrnil življenjski smisel, drugi so ga dojeli kot breme in ponižanje.
Potovanja z Epikurjem Daniela Kleina so vsekakor poživljajoče delo, ki iz različnih zornih kotov in brez patetike osvetljuje predzadnje obdobje v človekovem življenju, obdobje, ki se ga nekateri lotevajo s smešno evforijo, drugi pa z zavračanjem in zaničevanjem.
Avtorica recenzije: Nada Breznik
Bere Lidija Hartman
Prevedla Maja Lupša, Ljubljana : OPRO, 2021
Ameriški pisatelj in filozof Daniel Klein je v knjigi Potovanja z Epikurjem izvrstno združil lastna premišljevanja o starosti in bližajoči se smrti z opazovanjem preprostega življenja starejših moških na grškem otoku Hidra ter z izbranimi citati filozofov različnih šol in obdobij, z zgodbami filmskih in literarnih junakov in celo z verzi popularnih popevk. Beseda radost v podnaslovu izraža sproščenost, spokojnost, brezskrbnost, tiho veselje tistih, ki znajo ceniti vsak trenutek življenja, hkrati pa tudi parafrazira stopnjujoče se zadrege in težave starosti. V delu ne manjka humorja, ne topline in ne čudovitih opisov otoka, narave in običajev ljudi na njem. Presežna vrednost Potovanja z Epikurjem, če zanemarimo literarno in filozofsko razsežnost, v katero avtor oklepa svoje spraševanje o iztekajočem se življenju, je časovno ujemanje lastnega življenjskega obdobja s temo, o kateri piše.
Vprašanje, ki si ga Daniel Klein s to knjigo zastavlja in pričakuje pomoč filozofije in umetnosti, je, kako preživeti zadnja leta, tista pred nastopom popolne nebogljenosti. Ob tem ko podčrtuje nekatere modrosti in priporočila iz knjig, ki jih je zavestno izbral, poskuša ostati razumen in nekako prikriti resnično tesnobo in razumljiv strah pred smrtjo.
Avtor ne zagovarja novodobnih trendov, ki propagirajo ideal večne mladosti dosežene s farmakološkimi sredstvi in estetskimi posegi, z disciplino pri prehranjevanju, gibanju in odrekanju, prav tako ne hlasta za novimi izzivi in pridobitvami. Bližji so mu Epikurjevi nauki o predajanju ugodju, zmernemu uživanju v vsem, predvsem pa v pogovorih in druženju z ljudmi. Epikurejstvo kot si ga predstavljamo danes, torej hedonizem in pretiravanje v telesnih užitkih, namreč ni Epikurjevo pravo izročilo.
»Ne v tistem kar imamo, temveč v čemer uživamo, je naše obilje,« piše. Užitek je tudi v duhovni razsežnosti življenja.
Iskanje ustreznega odgovora, v katero je Daniel Klein vključil tudi religije, mu ni ponudilo recepta. Tudi sam filozof je moral poiskati sebi primerno rešitev, kot si jo mora navsezadnje poiskati vsak izmed nas.
Na otoku Hidra, kamor se je rad vračal, se je na svoje oči prepričal, pa tudi iz spomina priklical prizore, ki so mu dokazovali, kako pomembna je na starost družba prijateljev, ljudi, s katerimi se lahko pogovarjaš, igraš, poslušaš glasbo in celo plešeš, kot je videl uporno in ponosno, z dvignjeno glavo plesati pet moških v ravni vrsti, pet ostarelih moških, ki so se morali truditi, da se njihovi drži in korakom ne bi poznala leta. Tudi sam je, potopljen v nekatere prizore, v glasbo in razmišljanje doživel trenutke zanosa. Čuječnost, počasnost, prisluškovanje telesu, vsakemu gibu in koraku, pozornost na vse okoli sebe, na barve, trepetanje lista v vetru, na meglice, na spokojnost in mir vaškega pokopališča, vse to so darovi obdobja brez poklicnih obveznosti in skrbi za potek dogodkov, na katere kot posameznik ne moreš vplivati. Da pa vsi ne morejo uživati v brezskrbnosti in brezdelju niti na stara leta, mu je ob vrnitvi v Ameriko poročala žena, ki je raziskovala položaj upokojencev na Floridi. Vrnitev na delo ali v domači kraj zaradi slabšega ekonomskega položaja so upokojenci različno sprejeli. Nekaterim se je vrnil življenjski smisel, drugi so ga dojeli kot breme in ponižanje.
Potovanja z Epikurjem Daniela Kleina so vsekakor poživljajoče delo, ki iz različnih zornih kotov in brez patetike osvetljuje predzadnje obdobje v človekovem življenju, obdobje, ki se ga nekateri lotevajo s smešno evforijo, drugi pa z zavračanjem in zaničevanjem.
V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči premierno uprizorili senčno predstavo z naslovom Moj dedek je bil češnjevo drevo italijanske avtorice Angele Nanetti, medtem ko je gledališka priredba nastala v režiji italijanskega režiserja Fabrizia Montecchija.
Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Ivan Lotrič.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so novo, spet negotovo sezono – naslovili so jo Velika pričakovanja – začeli z uprizoritvijo igre Zimska poroka izraelskega avtorja Hanoha Levina, ki je živel med letoma 1943 in 1999. Igro iz leta 1978 je prevedel Klemen Jelinčič Boeta; v njenem središču je poroka; toda ko v priprave nanjo vdre novica o smrti in pogrebu, ta igra, tako režiser Matjaž Zupančič, "postane en sam beg, seveda beg poroke pred pogrebom, beg dobre novice pred slabo novico, beg svatov pred pogrebcem, na nek način bi lahko rekli beg vseh pred smrtjo ". Prva slovenska uprizoritev Premiera 9. september 2021 Prevajalec Klemen Jelinčič Boeta Režiser Matjaž Zupančič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Janja Korun Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Avtor glasbe Jani Kovačič Svetovalka za gib Veronika Valdes Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Viktorija Bencik Emeršič, Iva Krajnc Bagola, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Gašper Jarni, Tomo Tomšič, Jaka Lah, Mojca Funkl, Nina Rakovec, Gal Oblak, Matic Lukšič Na fotografiji: Lotos Vincenc Šparovec, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Iva Krajnc Bagola, Mirjam Korbar, Tomo Tomšič, Gašper Jarni (avtor Peter Giodani)
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jasna Rodošek in Aleksander Golja.
3. septembra je bila v celjskem gledališču prva premiera letošnje sezone z naslovom IN PODGANA SE JE SMEJALA znane izraelske avtorice Nave Semel. Zasedba: Prevajalka in avtorica dramatizacije Tina Kosi Prevajalec songov Milan Dekleva Režiser Yonatan Esterkin Dramaturginja Tina Kosi Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe in korepetitor Leon Firšt Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Uroš Gorjanc, Ian A. Brooks, Yonatan Esterkin Oblikovalec videa Atej Tutta Igrajo Duhovnik, Profesor Andrej Murenc Pevka Jagoda Babica, TV voditeljica Lučka Počkaj Vnukinja, Minnie Eva Stražar Učiteljica, Y-mee Manca Ogorevc Posneti glasovi Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Eva Stražar Kmet David Čeh Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc Video Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Bina Rosa Peperko k.g. Kmet Aljoša Koltak Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc
Na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana so sinoči premierno uprizorili absurdno distopično enodejanko s štirimi igralci Konec igre, ki je nastala po istoimenskem delu znamenitega irskega dramatika Samuela Becketta.
Mala drama SNG Drama Ljubljana Lucy Prebble: Učinek PREVAJALKA: Tina Mahkota DRAMATURGINJA: Eva Kraševec SCENOGRAFINJA: Jasna Vastl KOSTUMOGRAFINJA: Gordana Bobojević AVTOR GLASBE: Aleš Zorec VIDEO: Dani Modrej LEKTORICA: Klasja Kovačič OBLIKOVALEC LUČI: Vlado Glavan Igralska zasedba: Dr. Lorna James - Polona Juh Dr. Toby Sealey - Rok Vihar Connie Hall - Eva Jesenovec Tristan Frey - Klemen Janežič Prvi septembrski konec tedna je bil vsekakor zaznamovan z gledališkimi premierami v več slovenskih teatrih. Predstava Učinek angleške dramatičarke Lucy Prebble v prevodu Tine Mahkota je bila že predvajana februarja po spletu, sinoči pa so jo premierno uprizorili v živo na odru Male drame. Režirala jo je Eva Nina Lampič. Dramaturginja je bila Eva Kraševec, na premieri je bila Tadeja Krečič:
Neveljaven email naslov