Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Nives Kovač
Bereta: Lidija Hartman in Bernard Stramič
Ljubljana : LUD Literatura, 2021
Pisatelj, publicist, novinar in pesnik Esad Babačić se je rodil leta 1965 v Ljubljani, po končani osnovni šoli se je kot delavec zaposlil v pekarni, pozneje je na Filozofski fakulteti študiral slovenščino in južnoslovanske jezike. V najstniških letih je ustanovil punk skupino Via ofenziva, kjer je nastopal kot pevec in tekstopisec. Zaposlen je bil kot novinar, urednik, pisec scenarijev in režiser na RTV Slovenija. Leta 1998 je posnel na Festivalu neodvisnega filma in videa nagrajen dokumentarec z naslovom Kozara-Ljubljana-Kozara. Izdal je trinajst pesniških zbirk in literarno-publicistični knjigi, lani pa je za zbirko esejev Veš, mašina, svoj dolg prejel Rožančevo nagrado.
Pesmi v zbirki Včasih so kratke miniature opažanja življenja, uvaja jih verz Iva Volariča Fea upanje umre predzadnje. Sledi mu dobrih osemdeset kratkih pesmi, ki se skoraj vse začenjajo z besedo včasih. Po obliki so večinoma eno-, dve-, trivrstičnice, a te verze je včasih težko opredeliti kot pesem, pogosto so samo misli, ki v svoji kratkosti zahtevajo razmislek in valovijo. Zapisane postaje navdiha z izdelano kompozicijo izbranih besed. Misli. Trenutki. Preteklost. Vse, kar se je nabiralo in nabralo, bi bilo lahko zapisano v prozi, a pri Esadu Babačiću se je tokrat ujelo v majhne vrstice resnice.
Branje pesmi v zbirki Včasih bi lahko strnili v nekaj minut, vendar bi bilo to nesmiselno in krivično do njihove sporočilnosti. Mogoče bi jih bilo dobro brati kot dnevne iskrice za razmislek ali pa knjigo kot eno samo pripovedno pesem.
/In prav zato si včasih misel, ki je dohitela nesmisel./Postaja na kateri stojiš./Zamujaš, ker misliš, da si vlak./Ležiš na življenju./Se prepričuješ, da boš umrl kasneje./Kričiš. In vlak te ne sliši./Misliš, da se spotikajo samo drugi./Preziraš praznino drugih, ker misliš, da je tvoja večja./Se ne smejiš, ker se vsi smejijo./Vstaneš in potem čakaš zemljo, da vstane./
Včasih je manj več in vse razlage oklestijo bistvo zapisanih besed. In če končam z zadnjo pesnikovo mislijo, ki zaokrožuje zbirko: Včasih si pesem na čakanju.
Avtorica recenzije: Nives Kovač
Bereta: Lidija Hartman in Bernard Stramič
Ljubljana : LUD Literatura, 2021
Pisatelj, publicist, novinar in pesnik Esad Babačić se je rodil leta 1965 v Ljubljani, po končani osnovni šoli se je kot delavec zaposlil v pekarni, pozneje je na Filozofski fakulteti študiral slovenščino in južnoslovanske jezike. V najstniških letih je ustanovil punk skupino Via ofenziva, kjer je nastopal kot pevec in tekstopisec. Zaposlen je bil kot novinar, urednik, pisec scenarijev in režiser na RTV Slovenija. Leta 1998 je posnel na Festivalu neodvisnega filma in videa nagrajen dokumentarec z naslovom Kozara-Ljubljana-Kozara. Izdal je trinajst pesniških zbirk in literarno-publicistični knjigi, lani pa je za zbirko esejev Veš, mašina, svoj dolg prejel Rožančevo nagrado.
Pesmi v zbirki Včasih so kratke miniature opažanja življenja, uvaja jih verz Iva Volariča Fea upanje umre predzadnje. Sledi mu dobrih osemdeset kratkih pesmi, ki se skoraj vse začenjajo z besedo včasih. Po obliki so večinoma eno-, dve-, trivrstičnice, a te verze je včasih težko opredeliti kot pesem, pogosto so samo misli, ki v svoji kratkosti zahtevajo razmislek in valovijo. Zapisane postaje navdiha z izdelano kompozicijo izbranih besed. Misli. Trenutki. Preteklost. Vse, kar se je nabiralo in nabralo, bi bilo lahko zapisano v prozi, a pri Esadu Babačiću se je tokrat ujelo v majhne vrstice resnice.
Branje pesmi v zbirki Včasih bi lahko strnili v nekaj minut, vendar bi bilo to nesmiselno in krivično do njihove sporočilnosti. Mogoče bi jih bilo dobro brati kot dnevne iskrice za razmislek ali pa knjigo kot eno samo pripovedno pesem.
/In prav zato si včasih misel, ki je dohitela nesmisel./Postaja na kateri stojiš./Zamujaš, ker misliš, da si vlak./Ležiš na življenju./Se prepričuješ, da boš umrl kasneje./Kričiš. In vlak te ne sliši./Misliš, da se spotikajo samo drugi./Preziraš praznino drugih, ker misliš, da je tvoja večja./Se ne smejiš, ker se vsi smejijo./Vstaneš in potem čakaš zemljo, da vstane./
Včasih je manj več in vse razlage oklestijo bistvo zapisanih besed. In če končam z zadnjo pesnikovo mislijo, ki zaokrožuje zbirko: Včasih si pesem na čakanju.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.
Cankarjev dom / gostovanje 18. 12. 2021 Režija: Jernej Lorenci Dramaturgija: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Koreografija: Gregor Luštek Skladatelj: Branko Rožman Asistenti režiserja: Aleksandar Švabić, Rajna Racz in Tim Hrvaćanin Asistentki kostumografinje: Bernarda Popelar Lesjak in Marta Žegura Prevod: Nives Košir Igrajo: Katarina Bistrović Darvaš, Dado Ćosić, Frano Mašković, Mia Melcher, Pjer Meničanin, Rakan Rushaidat, Lucija Šerbedžija, Vedran Živolić Sinoči je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma s predstavo Eichmann v Jeruzalemu gostovalo Zagrebško gledališče mladih. Izhodišče predstave v režiji Jerneja Lorencija je poročilo Hannah Arendt o sojenju organizatorju holokavsta Adolfu Eichmannu, ki ga uprizoritev širi s številnimi viri pričevanj in igralskimi osebnim zgodbami. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: ZKM
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili dramo sodobne slovenske avtorice Barbare Zemljič Olje črne kumine. Gre za povsem sveže delo, ki ga je Zemljičeva sama tudi režirala. O usklajevanju vlog avtorice in režiserke Barbara Zemljič med drugim pove, da vedno poskuša zaključiti pisanje, preden gre v fazo režije, ker ji preprosto deluje drug del možganov: ko enkrat razmišlja o slikah, ne more več razmišljati o besedah, pravi. premiera: 16. december 2021 Režiserka Barbara Zemljič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jure Henigman, Bernarda Oman, Karin Komljanec, Gaber K. Trseglav, Matej Zemljič k. g. Foto: Peter Giodani
Mike Bartlett: Klinc Prevajalka Tina Mahkota Režiser Peter Petkovšek Dramaturg Urban Zorko Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Peter Žargi Lektorica Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Igrajo: John Urban Kuntarič M Aljoša Koltak Ž Maša Grošelj O Branko Završan Premiera 3. decembra 2021 NAPOVED: Tretjega decembra je bila v celjskem gledališču premiera drame sodobnega angleškega dramatika Mikea Bartletta z naslovom KLINC v gibkem prevodu Tine Mahkota. Debut na slovenskih odrih pa je doživel tudi mladi gledališki režiser Peter Petkovšek, doslej delujoč le v tujini.Ponovitev si je te dni ogledala Vilma Štritof. Foto: Jaka Babnik
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno in prvič na Slovenskem uprizorili leta 2007 napisano igro nemškega dramatika Falka Richterja Izredne razmere, ki jo v gledališču napovedujejo kot distopijski triler. Delo je prevedla Anja Naglič, režiser je bil Jan Krmelj, ki je pred premiero povedal: "Ko zgodba teče, je na neki način klasična, vendar gre za klasičnost s pastjo, ki te vedno znova preseneti; besedilo je pisano na način klasičnega dialoga, vendar ni nikoli zares jasno, kaj od tega, o čemer govorimo, se je res zgodilo ali pa se res dogaja." Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Im Ausnahmezustand, 2007 Psihološki triler Prva slovenska uprizoritev Premiera: 11. december 2021 Prevajalka Anja Naglič Režiser in scenograf Jan Krmelj Dramaturginja Petra Pogorevc Kostumografka Špela Ema Veble Lektor Martin Vrtačnik Avtor glasbe Luka Ipavec Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent dramaturginje Tilen Oblak (študijsko) Nastopajo Iva Krajnc Bagola, Branko Jordan, Gašper Lovrec k. g. Foto: Peter Giodani
SNG Drama Ljubljana / Mala drama Maja Končar: Zrcalce, zrcalce, požrla te bom, krstna izvedba: 10. 12. 2021 Režiser: Luka Marcen Dramaturginja: Eva Kraševec Igrata: Zvone Hribar in Maja Končar Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Ana Janc Avtor glasbe Martin Vogrin Lektorica Tatjana Stanič Oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš Asistentka scenografa Maruša Mali Gledališka pedagoginja Špela Šinigoj Svetovalka za gib Tinkara Končar Na odru Male drame SNG Drama Ljubljana je bila premiera in krstna uprizoritev igre za otroke z naslovom Zrcalce, zrcalce, požrla te bom. Avtorica besedila je Maja Končar, ki skupaj z Zvonetom Hribarjem tudi nastopa, dramaturginja je bila Eva Kraševec, režiser pa Luka Marcén, ki je poudaril, da je režija igre z otroke enaka tisti za odrasle, da pa se je ob tem mogoče prepustiti drugačnemu tipu domišljije.Na premieri je bila Tadeja Krečič:
Neveljaven email naslov