Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Patrizio Gucci, igra jo srhljivo odlična Lady Gaga, je Scott upodobil kot nekakšno modno Lady Macbeth, ki je zaradi neskončnih ambicij in osebnega ponosa pripravljena iti dobesedno preko trupel
Ridley Scott se je podpisal pod nekaj spektakularnih filmov, kot so Iztrebljevalec, Gladiator, Thelma in Louise in še številne druge; nekateri so se v spomin gledalcev vtisnili kot kultne klasike, ki si jih je moč ogledati znova in znova. Pričakovanja pred njegovim zadnjim celovečercem, ki ga že od napovedi naprej spremljajo tudi ostra negodovanja družine Gucci, izrinjene tako iz istoimenske modne znamke kot tudi iz ustvarjalnega procesa pri nastanku filma, so bila visoka. Ob bleščeči zvezdniški zasedbi, izmed katere se je še posebej izkazal Jared Leto, pa tudi povsem upravičena. A zdi se, da se Scottu tokrat veliki met le ni povsem posrečil.
Če zanemarimo vprašanje, zakaj se danes sploh ukvarjati z napol pozabljeno zgodbo sicer slovitega atentata na nekdanjega vodjo ene največjih modnih hiš Maurizia Guccija in jo – kot so jo pravzaprav tudi ustvarjalci – vzamemo le kot okvir za prikaz padca nekega družinskega imperija, ki ga je zakuhalo ljubosumje, od družine Gucci res ne ostane več kaj dosti drugega kot njeno ime.
Patrizio Gucci, igra jo srhljivo odlična Lady Gaga, je Scott upodobil kot nekakšno modno Lady Macbeth, ki je zaradi neskončnih ambicij in osebnega ponosa pripravljena iti dobesedno preko trupel, moški pa so zanjo samo orodje za doseganje cilja. Ali je bila zloglasna primožena pripadnica toskanskega modnega imperija tudi v resnici tako neizprosna, je pri tem pravzaprav nepomembno, saj gre za filmsko zgodbo, ki le temelji na resničnih dogodkih.
Bolj bistveno je, da je zgodba o njenem nedvomno osupljivem življenju v filmu preveč razvlečena in kljub strelom iz pištole brez pravega vrhunca. Očitki, da film Hiša Gucci spominja na televizijske limonade, so tako precej bolj utemeljeni kot očitki o zgrešenem italijanskem naglasu Lady Gaga in ostalih igralcev, čeprav je tudi ta predvsem v kombinaciji z nekaj povsem italijanskimi stavki dokaj moteč in – kot se vsaj ponekod zdi za ves film – predvsem obupno nedomišljen.
Patrizio Gucci, igra jo srhljivo odlična Lady Gaga, je Scott upodobil kot nekakšno modno Lady Macbeth, ki je zaradi neskončnih ambicij in osebnega ponosa pripravljena iti dobesedno preko trupel
Ridley Scott se je podpisal pod nekaj spektakularnih filmov, kot so Iztrebljevalec, Gladiator, Thelma in Louise in še številne druge; nekateri so se v spomin gledalcev vtisnili kot kultne klasike, ki si jih je moč ogledati znova in znova. Pričakovanja pred njegovim zadnjim celovečercem, ki ga že od napovedi naprej spremljajo tudi ostra negodovanja družine Gucci, izrinjene tako iz istoimenske modne znamke kot tudi iz ustvarjalnega procesa pri nastanku filma, so bila visoka. Ob bleščeči zvezdniški zasedbi, izmed katere se je še posebej izkazal Jared Leto, pa tudi povsem upravičena. A zdi se, da se Scottu tokrat veliki met le ni povsem posrečil.
Če zanemarimo vprašanje, zakaj se danes sploh ukvarjati z napol pozabljeno zgodbo sicer slovitega atentata na nekdanjega vodjo ene največjih modnih hiš Maurizia Guccija in jo – kot so jo pravzaprav tudi ustvarjalci – vzamemo le kot okvir za prikaz padca nekega družinskega imperija, ki ga je zakuhalo ljubosumje, od družine Gucci res ne ostane več kaj dosti drugega kot njeno ime.
Patrizio Gucci, igra jo srhljivo odlična Lady Gaga, je Scott upodobil kot nekakšno modno Lady Macbeth, ki je zaradi neskončnih ambicij in osebnega ponosa pripravljena iti dobesedno preko trupel, moški pa so zanjo samo orodje za doseganje cilja. Ali je bila zloglasna primožena pripadnica toskanskega modnega imperija tudi v resnici tako neizprosna, je pri tem pravzaprav nepomembno, saj gre za filmsko zgodbo, ki le temelji na resničnih dogodkih.
Bolj bistveno je, da je zgodba o njenem nedvomno osupljivem življenju v filmu preveč razvlečena in kljub strelom iz pištole brez pravega vrhunca. Očitki, da film Hiša Gucci spominja na televizijske limonade, so tako precej bolj utemeljeni kot očitki o zgrešenem italijanskem naglasu Lady Gaga in ostalih igralcev, čeprav je tudi ta predvsem v kombinaciji z nekaj povsem italijanskimi stavki dokaj moteč in – kot se vsaj ponekod zdi za ves film – predvsem obupno nedomišljen.
Avtorica recenzije: Gaja Pöschl Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Leta 2011 je pri založbi Modrijan izšla knjiga Andreja Inkreta z naslovom In stoletje bo zardelo ter podnaslovom Kocbek, življenje in delo. Gre za izčrpno monografijo na več kot šest sto straneh o življenju, delu, misli in literaturi Edvarda Kocbeka, pesnika, pisatelja, prevajalca, politika, enega največjih književnih ustvarjalcev dvajsetega stoletja; pokončne, vendar tragične politične figure, ker ga je komunistična partija izrabila in izigrala. Del Kocbekove usode je režiser Matjaž Berger na osnovi Inkretove knjige spremenil v gledališko predstavo, maja postavljeno v grajskem atriju galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, v petek in soboto pa v ljubljanske Križanke kot del festivala. Prvo ljubljansko premiero, nastalo v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica; v sodelovanju s Cankarjevim domom iz Ljubljane in Galerijo Božidar Jakac, si je ogledala Tadeja Krečič: Andrej Inkret: IN STOLETJE BO ZARDELO. PRIMER KOCBEK Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in SNG Nova Gorica; v sodelovanju s Cankarjevim domom, Ljubljana, in Galerijo Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki Režija: Matjaž Berger Adaptacija besedila: Eva Mahkovic, Matjaž Berger Glasba: Duo Silence Koreografija: Gregor Luštek Scenografija: Simon Žižek, Matjaž Berger Oblikovanje videa: Iztok H. Šuc, Gašper Vovk, Gašper Brezovar Kostumografija: Peter Movrin, Metod Črešnar Lektura: Živa Čebulj Asistenca kostumografije: Nataša Recer Oblikovanje kreative: Eva Mlinar Igrajo: Borut Doljšak Peter Harl Anuša Kodelja / alternacija: Barbara Ribnikar Matija Rupel Mario Dragojević Vitorija Zdovc Timotej Novaković Gregor Podričnik Lovro Zafred Gregor Čušin Pavle Ravnohrib Janez Hočevar Gal Žižek
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Matjaž Romih in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Matjaž Romih in Lidija Hartman.
Neveljaven email naslov