Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žal smo tokratno oddajo začeli z žalostnimi novicami, ki prihajajo iz Mehike. Tam je v potresu po do zdaj zbranih informacijah življenje izgubilo več kot 200 ljudi, številka pa bi se lahko tudi zvišala, saj številne še pogrešajo. Do zdaj je reševalcem uspelo izpod ruševin rešiti več kot 50 ljudi in upamo, da bo ta številka še večja. V Sloveniji je na obisku dr. Primož Kajdič, ki v Mehiki živi. Anton Malenšek se je po petdesetih letih življenja vrnil iz ZDA, iz Kanade pa je v Slovenijo priletela tudi Renata Gorenc, ki zdaj opazuje svoja otroka, ki v folklorni skupini ohranjata slovensko izročilo. Ob koncu oddaje pa ne preslišite še pogovora s kanadsko Slovenko Ireno Hribar Schmidt, ki je to poletje razstavljala svoja likovna dela v naši domovini.
Dr. Primož Kajdič živi v Mehiki. Je astrofizik, ki se je tja odpravil na doktorski študij v po diplomi na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko leta 2002. Tam je doktoriral, po doktoratu pa je dr. Kajdič nadaljeval delo v Mehiki. Seveda ob vsem tem ni pozabil svojega porekla in je nekaj časa vodil tudi združenje Slovencev v Mehiki, imenovano Lipa. Mehiko je pred nekaj dnevi stresel močan potres, zato smo ga najprej vprašali, ali ima stik s Slovenci, ki živijo tam in kakšne so zadnje informacije s prizorišča potresa, ki je po zadnjih informacijah terjal več kot 200 življenj.
Mnogo naših rojakov, ki jih življenje odpelje onkraj meja domovine, si želi, da bi se nekoč vrnilo domov. Ta želja se je uresničila našemu slednjemu sogovorniku. Gospod Anton Malenšek je Belokranjec, ki je pol stoletja živel čez lužo, potem pa se je, kot je povedal Mojci Delač, vrnil čez lužo domov.
Tako kot gospoda Malenška je na poletni prireditvi Dobrodošli doma v Prekmurju Mojca Delač srečala tudi gospo Renato Gorenc, ki se je prav tako preselila čez lužo, in sicer v Kanado. Z veseljem opazuje, kako njena dva otroka, Alenka in Matej, v folklorni skupini obujata in ohranjata slovensko izročilo v Torontu, kamor se je odpravila z družino, ko je bila še najstnica:
Irena Hribar Schmidt živi v tujini že od leta 1979, kot mlado dekle jo je takrat življenjska pot iz rodne Ljubljane zanesla v Kanado. In na tej poti je s seboj v tujino ponesla tudi svojo veliko ljubezen do likovne umetnosti in znanje ,ki ga je na tem področju pridobila že v Sloveniji in tudi na izobraževanju v Benetkah. Opus ustvarjenih del Irene Hribar Schmidt je zelo obsežen, imela je že veliko razstav v tujini pa tudi v Sloveniji , prav letos poleti se je predstavila tudi z razstavo slik v Rakičanu. Med nedavnim obiskom v domovini jo je Lili Brunec povabila pred mikrofon in beseda je stekla najprej o tem, kako jo je pravzaprav zaneslo v svet.
Še nekaj kratkih novic:
Vsi tisti, ki imajo namen zaprositi za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2017/2018, imajo še osem dni časa, rok prijave je namreč 30. September. Prijave morajo biti predložene Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije s pripisom: za 234. javni razpis. Več informacij najdete na spletni strani urada www.sklad-kadri.si.
Slovenska kulturna akcija je pripravila nagradni natečaj treh različnih možnostih izražanja mlajših slovenskih umetnikov, pod naslovom »Beseda, poezija in barve«. Sklic uživa podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sodelujejo lahko: a) osebe slovenskega porekla, rojene zunaj matičnih meja Slovenije – ali b) osebe, ki živijo zunaj matičnih meja Slovenije že več kot deset let. V obeh primerih do dopolnjenega 40. leta starosti. Več informacij najdete na spletnem naslovu http://svobodnaslovenija.com.ar , zadnji rok za oddajo pa je 14. oktober
Svetovni slovenski kongres je s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil nagradni natečaj za poezijo in fotografijo na temo »Moje vezi s Slovenijo«. Sodelujejo lahko vsi mlajši od 40 let s stalnim prebivališčem izven meja republike Slovenije. Več informacij lahko dobite na naslovu www.slokongres.si. Rok za oddajo je 15. Oktober.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Žal smo tokratno oddajo začeli z žalostnimi novicami, ki prihajajo iz Mehike. Tam je v potresu po do zdaj zbranih informacijah življenje izgubilo več kot 200 ljudi, številka pa bi se lahko tudi zvišala, saj številne še pogrešajo. Do zdaj je reševalcem uspelo izpod ruševin rešiti več kot 50 ljudi in upamo, da bo ta številka še večja. V Sloveniji je na obisku dr. Primož Kajdič, ki v Mehiki živi. Anton Malenšek se je po petdesetih letih življenja vrnil iz ZDA, iz Kanade pa je v Slovenijo priletela tudi Renata Gorenc, ki zdaj opazuje svoja otroka, ki v folklorni skupini ohranjata slovensko izročilo. Ob koncu oddaje pa ne preslišite še pogovora s kanadsko Slovenko Ireno Hribar Schmidt, ki je to poletje razstavljala svoja likovna dela v naši domovini.
Dr. Primož Kajdič živi v Mehiki. Je astrofizik, ki se je tja odpravil na doktorski študij v po diplomi na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko leta 2002. Tam je doktoriral, po doktoratu pa je dr. Kajdič nadaljeval delo v Mehiki. Seveda ob vsem tem ni pozabil svojega porekla in je nekaj časa vodil tudi združenje Slovencev v Mehiki, imenovano Lipa. Mehiko je pred nekaj dnevi stresel močan potres, zato smo ga najprej vprašali, ali ima stik s Slovenci, ki živijo tam in kakšne so zadnje informacije s prizorišča potresa, ki je po zadnjih informacijah terjal več kot 200 življenj.
Mnogo naših rojakov, ki jih življenje odpelje onkraj meja domovine, si želi, da bi se nekoč vrnilo domov. Ta želja se je uresničila našemu slednjemu sogovorniku. Gospod Anton Malenšek je Belokranjec, ki je pol stoletja živel čez lužo, potem pa se je, kot je povedal Mojci Delač, vrnil čez lužo domov.
Tako kot gospoda Malenška je na poletni prireditvi Dobrodošli doma v Prekmurju Mojca Delač srečala tudi gospo Renato Gorenc, ki se je prav tako preselila čez lužo, in sicer v Kanado. Z veseljem opazuje, kako njena dva otroka, Alenka in Matej, v folklorni skupini obujata in ohranjata slovensko izročilo v Torontu, kamor se je odpravila z družino, ko je bila še najstnica:
Irena Hribar Schmidt živi v tujini že od leta 1979, kot mlado dekle jo je takrat življenjska pot iz rodne Ljubljane zanesla v Kanado. In na tej poti je s seboj v tujino ponesla tudi svojo veliko ljubezen do likovne umetnosti in znanje ,ki ga je na tem področju pridobila že v Sloveniji in tudi na izobraževanju v Benetkah. Opus ustvarjenih del Irene Hribar Schmidt je zelo obsežen, imela je že veliko razstav v tujini pa tudi v Sloveniji , prav letos poleti se je predstavila tudi z razstavo slik v Rakičanu. Med nedavnim obiskom v domovini jo je Lili Brunec povabila pred mikrofon in beseda je stekla najprej o tem, kako jo je pravzaprav zaneslo v svet.
Še nekaj kratkih novic:
Vsi tisti, ki imajo namen zaprositi za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2017/2018, imajo še osem dni časa, rok prijave je namreč 30. September. Prijave morajo biti predložene Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije s pripisom: za 234. javni razpis. Več informacij najdete na spletni strani urada www.sklad-kadri.si.
Slovenska kulturna akcija je pripravila nagradni natečaj treh različnih možnostih izražanja mlajših slovenskih umetnikov, pod naslovom »Beseda, poezija in barve«. Sklic uživa podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sodelujejo lahko: a) osebe slovenskega porekla, rojene zunaj matičnih meja Slovenije – ali b) osebe, ki živijo zunaj matičnih meja Slovenije že več kot deset let. V obeh primerih do dopolnjenega 40. leta starosti. Več informacij najdete na spletnem naslovu http://svobodnaslovenija.com.ar , zadnji rok za oddajo pa je 14. oktober
Svetovni slovenski kongres je s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil nagradni natečaj za poezijo in fotografijo na temo »Moje vezi s Slovenijo«. Sodelujejo lahko vsi mlajši od 40 let s stalnim prebivališčem izven meja republike Slovenije. Več informacij lahko dobite na naslovu www.slokongres.si. Rok za oddajo je 15. Oktober.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov