Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žal smo tokratno oddajo začeli z žalostnimi novicami, ki prihajajo iz Mehike. Tam je v potresu po do zdaj zbranih informacijah življenje izgubilo več kot 200 ljudi, številka pa bi se lahko tudi zvišala, saj številne še pogrešajo. Do zdaj je reševalcem uspelo izpod ruševin rešiti več kot 50 ljudi in upamo, da bo ta številka še večja. V Sloveniji je na obisku dr. Primož Kajdič, ki v Mehiki živi. Anton Malenšek se je po petdesetih letih življenja vrnil iz ZDA, iz Kanade pa je v Slovenijo priletela tudi Renata Gorenc, ki zdaj opazuje svoja otroka, ki v folklorni skupini ohranjata slovensko izročilo. Ob koncu oddaje pa ne preslišite še pogovora s kanadsko Slovenko Ireno Hribar Schmidt, ki je to poletje razstavljala svoja likovna dela v naši domovini.
Dr. Primož Kajdič živi v Mehiki. Je astrofizik, ki se je tja odpravil na doktorski študij v po diplomi na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko leta 2002. Tam je doktoriral, po doktoratu pa je dr. Kajdič nadaljeval delo v Mehiki. Seveda ob vsem tem ni pozabil svojega porekla in je nekaj časa vodil tudi združenje Slovencev v Mehiki, imenovano Lipa. Mehiko je pred nekaj dnevi stresel močan potres, zato smo ga najprej vprašali, ali ima stik s Slovenci, ki živijo tam in kakšne so zadnje informacije s prizorišča potresa, ki je po zadnjih informacijah terjal več kot 200 življenj.
Mnogo naših rojakov, ki jih življenje odpelje onkraj meja domovine, si želi, da bi se nekoč vrnilo domov. Ta želja se je uresničila našemu slednjemu sogovorniku. Gospod Anton Malenšek je Belokranjec, ki je pol stoletja živel čez lužo, potem pa se je, kot je povedal Mojci Delač, vrnil čez lužo domov.
Tako kot gospoda Malenška je na poletni prireditvi Dobrodošli doma v Prekmurju Mojca Delač srečala tudi gospo Renato Gorenc, ki se je prav tako preselila čez lužo, in sicer v Kanado. Z veseljem opazuje, kako njena dva otroka, Alenka in Matej, v folklorni skupini obujata in ohranjata slovensko izročilo v Torontu, kamor se je odpravila z družino, ko je bila še najstnica:
Irena Hribar Schmidt živi v tujini že od leta 1979, kot mlado dekle jo je takrat življenjska pot iz rodne Ljubljane zanesla v Kanado. In na tej poti je s seboj v tujino ponesla tudi svojo veliko ljubezen do likovne umetnosti in znanje ,ki ga je na tem področju pridobila že v Sloveniji in tudi na izobraževanju v Benetkah. Opus ustvarjenih del Irene Hribar Schmidt je zelo obsežen, imela je že veliko razstav v tujini pa tudi v Sloveniji , prav letos poleti se je predstavila tudi z razstavo slik v Rakičanu. Med nedavnim obiskom v domovini jo je Lili Brunec povabila pred mikrofon in beseda je stekla najprej o tem, kako jo je pravzaprav zaneslo v svet.
Še nekaj kratkih novic:
Vsi tisti, ki imajo namen zaprositi za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2017/2018, imajo še osem dni časa, rok prijave je namreč 30. September. Prijave morajo biti predložene Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije s pripisom: za 234. javni razpis. Več informacij najdete na spletni strani urada www.sklad-kadri.si.
Slovenska kulturna akcija je pripravila nagradni natečaj treh različnih možnostih izražanja mlajših slovenskih umetnikov, pod naslovom »Beseda, poezija in barve«. Sklic uživa podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sodelujejo lahko: a) osebe slovenskega porekla, rojene zunaj matičnih meja Slovenije – ali b) osebe, ki živijo zunaj matičnih meja Slovenije že več kot deset let. V obeh primerih do dopolnjenega 40. leta starosti. Več informacij najdete na spletnem naslovu http://svobodnaslovenija.com.ar , zadnji rok za oddajo pa je 14. oktober
Svetovni slovenski kongres je s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil nagradni natečaj za poezijo in fotografijo na temo »Moje vezi s Slovenijo«. Sodelujejo lahko vsi mlajši od 40 let s stalnim prebivališčem izven meja republike Slovenije. Več informacij lahko dobite na naslovu www.slokongres.si. Rok za oddajo je 15. Oktober.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Žal smo tokratno oddajo začeli z žalostnimi novicami, ki prihajajo iz Mehike. Tam je v potresu po do zdaj zbranih informacijah življenje izgubilo več kot 200 ljudi, številka pa bi se lahko tudi zvišala, saj številne še pogrešajo. Do zdaj je reševalcem uspelo izpod ruševin rešiti več kot 50 ljudi in upamo, da bo ta številka še večja. V Sloveniji je na obisku dr. Primož Kajdič, ki v Mehiki živi. Anton Malenšek se je po petdesetih letih življenja vrnil iz ZDA, iz Kanade pa je v Slovenijo priletela tudi Renata Gorenc, ki zdaj opazuje svoja otroka, ki v folklorni skupini ohranjata slovensko izročilo. Ob koncu oddaje pa ne preslišite še pogovora s kanadsko Slovenko Ireno Hribar Schmidt, ki je to poletje razstavljala svoja likovna dela v naši domovini.
Dr. Primož Kajdič živi v Mehiki. Je astrofizik, ki se je tja odpravil na doktorski študij v po diplomi na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko leta 2002. Tam je doktoriral, po doktoratu pa je dr. Kajdič nadaljeval delo v Mehiki. Seveda ob vsem tem ni pozabil svojega porekla in je nekaj časa vodil tudi združenje Slovencev v Mehiki, imenovano Lipa. Mehiko je pred nekaj dnevi stresel močan potres, zato smo ga najprej vprašali, ali ima stik s Slovenci, ki živijo tam in kakšne so zadnje informacije s prizorišča potresa, ki je po zadnjih informacijah terjal več kot 200 življenj.
Mnogo naših rojakov, ki jih življenje odpelje onkraj meja domovine, si želi, da bi se nekoč vrnilo domov. Ta želja se je uresničila našemu slednjemu sogovorniku. Gospod Anton Malenšek je Belokranjec, ki je pol stoletja živel čez lužo, potem pa se je, kot je povedal Mojci Delač, vrnil čez lužo domov.
Tako kot gospoda Malenška je na poletni prireditvi Dobrodošli doma v Prekmurju Mojca Delač srečala tudi gospo Renato Gorenc, ki se je prav tako preselila čez lužo, in sicer v Kanado. Z veseljem opazuje, kako njena dva otroka, Alenka in Matej, v folklorni skupini obujata in ohranjata slovensko izročilo v Torontu, kamor se je odpravila z družino, ko je bila še najstnica:
Irena Hribar Schmidt živi v tujini že od leta 1979, kot mlado dekle jo je takrat življenjska pot iz rodne Ljubljane zanesla v Kanado. In na tej poti je s seboj v tujino ponesla tudi svojo veliko ljubezen do likovne umetnosti in znanje ,ki ga je na tem področju pridobila že v Sloveniji in tudi na izobraževanju v Benetkah. Opus ustvarjenih del Irene Hribar Schmidt je zelo obsežen, imela je že veliko razstav v tujini pa tudi v Sloveniji , prav letos poleti se je predstavila tudi z razstavo slik v Rakičanu. Med nedavnim obiskom v domovini jo je Lili Brunec povabila pred mikrofon in beseda je stekla najprej o tem, kako jo je pravzaprav zaneslo v svet.
Še nekaj kratkih novic:
Vsi tisti, ki imajo namen zaprositi za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2017/2018, imajo še osem dni časa, rok prijave je namreč 30. September. Prijave morajo biti predložene Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije s pripisom: za 234. javni razpis. Več informacij najdete na spletni strani urada www.sklad-kadri.si.
Slovenska kulturna akcija je pripravila nagradni natečaj treh različnih možnostih izražanja mlajših slovenskih umetnikov, pod naslovom »Beseda, poezija in barve«. Sklic uživa podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sodelujejo lahko: a) osebe slovenskega porekla, rojene zunaj matičnih meja Slovenije – ali b) osebe, ki živijo zunaj matičnih meja Slovenije že več kot deset let. V obeh primerih do dopolnjenega 40. leta starosti. Več informacij najdete na spletnem naslovu http://svobodnaslovenija.com.ar , zadnji rok za oddajo pa je 14. oktober
Svetovni slovenski kongres je s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil nagradni natečaj za poezijo in fotografijo na temo »Moje vezi s Slovenijo«. Sodelujejo lahko vsi mlajši od 40 let s stalnim prebivališčem izven meja republike Slovenije. Več informacij lahko dobite na naslovu www.slokongres.si. Rok za oddajo je 15. Oktober.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov