Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žal smo tokratno oddajo začeli z žalostnimi novicami, ki prihajajo iz Mehike. Tam je v potresu po do zdaj zbranih informacijah življenje izgubilo več kot 200 ljudi, številka pa bi se lahko tudi zvišala, saj številne še pogrešajo. Do zdaj je reševalcem uspelo izpod ruševin rešiti več kot 50 ljudi in upamo, da bo ta številka še večja. V Sloveniji je na obisku dr. Primož Kajdič, ki v Mehiki živi. Anton Malenšek se je po petdesetih letih življenja vrnil iz ZDA, iz Kanade pa je v Slovenijo priletela tudi Renata Gorenc, ki zdaj opazuje svoja otroka, ki v folklorni skupini ohranjata slovensko izročilo. Ob koncu oddaje pa ne preslišite še pogovora s kanadsko Slovenko Ireno Hribar Schmidt, ki je to poletje razstavljala svoja likovna dela v naši domovini.
Dr. Primož Kajdič živi v Mehiki. Je astrofizik, ki se je tja odpravil na doktorski študij v po diplomi na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko leta 2002. Tam je doktoriral, po doktoratu pa je dr. Kajdič nadaljeval delo v Mehiki. Seveda ob vsem tem ni pozabil svojega porekla in je nekaj časa vodil tudi združenje Slovencev v Mehiki, imenovano Lipa. Mehiko je pred nekaj dnevi stresel močan potres, zato smo ga najprej vprašali, ali ima stik s Slovenci, ki živijo tam in kakšne so zadnje informacije s prizorišča potresa, ki je po zadnjih informacijah terjal več kot 200 življenj.
Mnogo naših rojakov, ki jih življenje odpelje onkraj meja domovine, si želi, da bi se nekoč vrnilo domov. Ta želja se je uresničila našemu slednjemu sogovorniku. Gospod Anton Malenšek je Belokranjec, ki je pol stoletja živel čez lužo, potem pa se je, kot je povedal Mojci Delač, vrnil čez lužo domov.
Tako kot gospoda Malenška je na poletni prireditvi Dobrodošli doma v Prekmurju Mojca Delač srečala tudi gospo Renato Gorenc, ki se je prav tako preselila čez lužo, in sicer v Kanado. Z veseljem opazuje, kako njena dva otroka, Alenka in Matej, v folklorni skupini obujata in ohranjata slovensko izročilo v Torontu, kamor se je odpravila z družino, ko je bila še najstnica:
Irena Hribar Schmidt živi v tujini že od leta 1979, kot mlado dekle jo je takrat življenjska pot iz rodne Ljubljane zanesla v Kanado. In na tej poti je s seboj v tujino ponesla tudi svojo veliko ljubezen do likovne umetnosti in znanje ,ki ga je na tem področju pridobila že v Sloveniji in tudi na izobraževanju v Benetkah. Opus ustvarjenih del Irene Hribar Schmidt je zelo obsežen, imela je že veliko razstav v tujini pa tudi v Sloveniji , prav letos poleti se je predstavila tudi z razstavo slik v Rakičanu. Med nedavnim obiskom v domovini jo je Lili Brunec povabila pred mikrofon in beseda je stekla najprej o tem, kako jo je pravzaprav zaneslo v svet.
Še nekaj kratkih novic:
Vsi tisti, ki imajo namen zaprositi za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2017/2018, imajo še osem dni časa, rok prijave je namreč 30. September. Prijave morajo biti predložene Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije s pripisom: za 234. javni razpis. Več informacij najdete na spletni strani urada www.sklad-kadri.si.
Slovenska kulturna akcija je pripravila nagradni natečaj treh različnih možnostih izražanja mlajših slovenskih umetnikov, pod naslovom »Beseda, poezija in barve«. Sklic uživa podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sodelujejo lahko: a) osebe slovenskega porekla, rojene zunaj matičnih meja Slovenije – ali b) osebe, ki živijo zunaj matičnih meja Slovenije že več kot deset let. V obeh primerih do dopolnjenega 40. leta starosti. Več informacij najdete na spletnem naslovu http://svobodnaslovenija.com.ar , zadnji rok za oddajo pa je 14. oktober
Svetovni slovenski kongres je s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil nagradni natečaj za poezijo in fotografijo na temo »Moje vezi s Slovenijo«. Sodelujejo lahko vsi mlajši od 40 let s stalnim prebivališčem izven meja republike Slovenije. Več informacij lahko dobite na naslovu www.slokongres.si. Rok za oddajo je 15. Oktober.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Žal smo tokratno oddajo začeli z žalostnimi novicami, ki prihajajo iz Mehike. Tam je v potresu po do zdaj zbranih informacijah življenje izgubilo več kot 200 ljudi, številka pa bi se lahko tudi zvišala, saj številne še pogrešajo. Do zdaj je reševalcem uspelo izpod ruševin rešiti več kot 50 ljudi in upamo, da bo ta številka še večja. V Sloveniji je na obisku dr. Primož Kajdič, ki v Mehiki živi. Anton Malenšek se je po petdesetih letih življenja vrnil iz ZDA, iz Kanade pa je v Slovenijo priletela tudi Renata Gorenc, ki zdaj opazuje svoja otroka, ki v folklorni skupini ohranjata slovensko izročilo. Ob koncu oddaje pa ne preslišite še pogovora s kanadsko Slovenko Ireno Hribar Schmidt, ki je to poletje razstavljala svoja likovna dela v naši domovini.
Dr. Primož Kajdič živi v Mehiki. Je astrofizik, ki se je tja odpravil na doktorski študij v po diplomi na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko leta 2002. Tam je doktoriral, po doktoratu pa je dr. Kajdič nadaljeval delo v Mehiki. Seveda ob vsem tem ni pozabil svojega porekla in je nekaj časa vodil tudi združenje Slovencev v Mehiki, imenovano Lipa. Mehiko je pred nekaj dnevi stresel močan potres, zato smo ga najprej vprašali, ali ima stik s Slovenci, ki živijo tam in kakšne so zadnje informacije s prizorišča potresa, ki je po zadnjih informacijah terjal več kot 200 življenj.
Mnogo naših rojakov, ki jih življenje odpelje onkraj meja domovine, si želi, da bi se nekoč vrnilo domov. Ta želja se je uresničila našemu slednjemu sogovorniku. Gospod Anton Malenšek je Belokranjec, ki je pol stoletja živel čez lužo, potem pa se je, kot je povedal Mojci Delač, vrnil čez lužo domov.
Tako kot gospoda Malenška je na poletni prireditvi Dobrodošli doma v Prekmurju Mojca Delač srečala tudi gospo Renato Gorenc, ki se je prav tako preselila čez lužo, in sicer v Kanado. Z veseljem opazuje, kako njena dva otroka, Alenka in Matej, v folklorni skupini obujata in ohranjata slovensko izročilo v Torontu, kamor se je odpravila z družino, ko je bila še najstnica:
Irena Hribar Schmidt živi v tujini že od leta 1979, kot mlado dekle jo je takrat življenjska pot iz rodne Ljubljane zanesla v Kanado. In na tej poti je s seboj v tujino ponesla tudi svojo veliko ljubezen do likovne umetnosti in znanje ,ki ga je na tem področju pridobila že v Sloveniji in tudi na izobraževanju v Benetkah. Opus ustvarjenih del Irene Hribar Schmidt je zelo obsežen, imela je že veliko razstav v tujini pa tudi v Sloveniji , prav letos poleti se je predstavila tudi z razstavo slik v Rakičanu. Med nedavnim obiskom v domovini jo je Lili Brunec povabila pred mikrofon in beseda je stekla najprej o tem, kako jo je pravzaprav zaneslo v svet.
Še nekaj kratkih novic:
Vsi tisti, ki imajo namen zaprositi za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2017/2018, imajo še osem dni časa, rok prijave je namreč 30. September. Prijave morajo biti predložene Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije s pripisom: za 234. javni razpis. Več informacij najdete na spletni strani urada www.sklad-kadri.si.
Slovenska kulturna akcija je pripravila nagradni natečaj treh različnih možnostih izražanja mlajših slovenskih umetnikov, pod naslovom »Beseda, poezija in barve«. Sklic uživa podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sodelujejo lahko: a) osebe slovenskega porekla, rojene zunaj matičnih meja Slovenije – ali b) osebe, ki živijo zunaj matičnih meja Slovenije že več kot deset let. V obeh primerih do dopolnjenega 40. leta starosti. Več informacij najdete na spletnem naslovu http://svobodnaslovenija.com.ar , zadnji rok za oddajo pa je 14. oktober
Svetovni slovenski kongres je s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil nagradni natečaj za poezijo in fotografijo na temo »Moje vezi s Slovenijo«. Sodelujejo lahko vsi mlajši od 40 let s stalnim prebivališčem izven meja republike Slovenije. Več informacij lahko dobite na naslovu www.slokongres.si. Rok za oddajo je 15. Oktober.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov