Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žal smo tokratno oddajo začeli z žalostnimi novicami, ki prihajajo iz Mehike. Tam je v potresu po do zdaj zbranih informacijah življenje izgubilo več kot 200 ljudi, številka pa bi se lahko tudi zvišala, saj številne še pogrešajo. Do zdaj je reševalcem uspelo izpod ruševin rešiti več kot 50 ljudi in upamo, da bo ta številka še večja. V Sloveniji je na obisku dr. Primož Kajdič, ki v Mehiki živi. Anton Malenšek se je po petdesetih letih življenja vrnil iz ZDA, iz Kanade pa je v Slovenijo priletela tudi Renata Gorenc, ki zdaj opazuje svoja otroka, ki v folklorni skupini ohranjata slovensko izročilo. Ob koncu oddaje pa ne preslišite še pogovora s kanadsko Slovenko Ireno Hribar Schmidt, ki je to poletje razstavljala svoja likovna dela v naši domovini.
Dr. Primož Kajdič živi v Mehiki. Je astrofizik, ki se je tja odpravil na doktorski študij v po diplomi na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko leta 2002. Tam je doktoriral, po doktoratu pa je dr. Kajdič nadaljeval delo v Mehiki. Seveda ob vsem tem ni pozabil svojega porekla in je nekaj časa vodil tudi združenje Slovencev v Mehiki, imenovano Lipa. Mehiko je pred nekaj dnevi stresel močan potres, zato smo ga najprej vprašali, ali ima stik s Slovenci, ki živijo tam in kakšne so zadnje informacije s prizorišča potresa, ki je po zadnjih informacijah terjal več kot 200 življenj.
Mnogo naših rojakov, ki jih življenje odpelje onkraj meja domovine, si želi, da bi se nekoč vrnilo domov. Ta želja se je uresničila našemu slednjemu sogovorniku. Gospod Anton Malenšek je Belokranjec, ki je pol stoletja živel čez lužo, potem pa se je, kot je povedal Mojci Delač, vrnil čez lužo domov.
Tako kot gospoda Malenška je na poletni prireditvi Dobrodošli doma v Prekmurju Mojca Delač srečala tudi gospo Renato Gorenc, ki se je prav tako preselila čez lužo, in sicer v Kanado. Z veseljem opazuje, kako njena dva otroka, Alenka in Matej, v folklorni skupini obujata in ohranjata slovensko izročilo v Torontu, kamor se je odpravila z družino, ko je bila še najstnica:
Irena Hribar Schmidt živi v tujini že od leta 1979, kot mlado dekle jo je takrat življenjska pot iz rodne Ljubljane zanesla v Kanado. In na tej poti je s seboj v tujino ponesla tudi svojo veliko ljubezen do likovne umetnosti in znanje ,ki ga je na tem področju pridobila že v Sloveniji in tudi na izobraževanju v Benetkah. Opus ustvarjenih del Irene Hribar Schmidt je zelo obsežen, imela je že veliko razstav v tujini pa tudi v Sloveniji , prav letos poleti se je predstavila tudi z razstavo slik v Rakičanu. Med nedavnim obiskom v domovini jo je Lili Brunec povabila pred mikrofon in beseda je stekla najprej o tem, kako jo je pravzaprav zaneslo v svet.
Še nekaj kratkih novic:
Vsi tisti, ki imajo namen zaprositi za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2017/2018, imajo še osem dni časa, rok prijave je namreč 30. September. Prijave morajo biti predložene Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije s pripisom: za 234. javni razpis. Več informacij najdete na spletni strani urada www.sklad-kadri.si.
Slovenska kulturna akcija je pripravila nagradni natečaj treh različnih možnostih izražanja mlajših slovenskih umetnikov, pod naslovom »Beseda, poezija in barve«. Sklic uživa podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sodelujejo lahko: a) osebe slovenskega porekla, rojene zunaj matičnih meja Slovenije – ali b) osebe, ki živijo zunaj matičnih meja Slovenije že več kot deset let. V obeh primerih do dopolnjenega 40. leta starosti. Več informacij najdete na spletnem naslovu http://svobodnaslovenija.com.ar , zadnji rok za oddajo pa je 14. oktober
Svetovni slovenski kongres je s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil nagradni natečaj za poezijo in fotografijo na temo »Moje vezi s Slovenijo«. Sodelujejo lahko vsi mlajši od 40 let s stalnim prebivališčem izven meja republike Slovenije. Več informacij lahko dobite na naslovu www.slokongres.si. Rok za oddajo je 15. Oktober.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Žal smo tokratno oddajo začeli z žalostnimi novicami, ki prihajajo iz Mehike. Tam je v potresu po do zdaj zbranih informacijah življenje izgubilo več kot 200 ljudi, številka pa bi se lahko tudi zvišala, saj številne še pogrešajo. Do zdaj je reševalcem uspelo izpod ruševin rešiti več kot 50 ljudi in upamo, da bo ta številka še večja. V Sloveniji je na obisku dr. Primož Kajdič, ki v Mehiki živi. Anton Malenšek se je po petdesetih letih življenja vrnil iz ZDA, iz Kanade pa je v Slovenijo priletela tudi Renata Gorenc, ki zdaj opazuje svoja otroka, ki v folklorni skupini ohranjata slovensko izročilo. Ob koncu oddaje pa ne preslišite še pogovora s kanadsko Slovenko Ireno Hribar Schmidt, ki je to poletje razstavljala svoja likovna dela v naši domovini.
Dr. Primož Kajdič živi v Mehiki. Je astrofizik, ki se je tja odpravil na doktorski študij v po diplomi na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko leta 2002. Tam je doktoriral, po doktoratu pa je dr. Kajdič nadaljeval delo v Mehiki. Seveda ob vsem tem ni pozabil svojega porekla in je nekaj časa vodil tudi združenje Slovencev v Mehiki, imenovano Lipa. Mehiko je pred nekaj dnevi stresel močan potres, zato smo ga najprej vprašali, ali ima stik s Slovenci, ki živijo tam in kakšne so zadnje informacije s prizorišča potresa, ki je po zadnjih informacijah terjal več kot 200 življenj.
Mnogo naših rojakov, ki jih življenje odpelje onkraj meja domovine, si želi, da bi se nekoč vrnilo domov. Ta želja se je uresničila našemu slednjemu sogovorniku. Gospod Anton Malenšek je Belokranjec, ki je pol stoletja živel čez lužo, potem pa se je, kot je povedal Mojci Delač, vrnil čez lužo domov.
Tako kot gospoda Malenška je na poletni prireditvi Dobrodošli doma v Prekmurju Mojca Delač srečala tudi gospo Renato Gorenc, ki se je prav tako preselila čez lužo, in sicer v Kanado. Z veseljem opazuje, kako njena dva otroka, Alenka in Matej, v folklorni skupini obujata in ohranjata slovensko izročilo v Torontu, kamor se je odpravila z družino, ko je bila še najstnica:
Irena Hribar Schmidt živi v tujini že od leta 1979, kot mlado dekle jo je takrat življenjska pot iz rodne Ljubljane zanesla v Kanado. In na tej poti je s seboj v tujino ponesla tudi svojo veliko ljubezen do likovne umetnosti in znanje ,ki ga je na tem področju pridobila že v Sloveniji in tudi na izobraževanju v Benetkah. Opus ustvarjenih del Irene Hribar Schmidt je zelo obsežen, imela je že veliko razstav v tujini pa tudi v Sloveniji , prav letos poleti se je predstavila tudi z razstavo slik v Rakičanu. Med nedavnim obiskom v domovini jo je Lili Brunec povabila pred mikrofon in beseda je stekla najprej o tem, kako jo je pravzaprav zaneslo v svet.
Še nekaj kratkih novic:
Vsi tisti, ki imajo namen zaprositi za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2017/2018, imajo še osem dni časa, rok prijave je namreč 30. September. Prijave morajo biti predložene Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije s pripisom: za 234. javni razpis. Več informacij najdete na spletni strani urada www.sklad-kadri.si.
Slovenska kulturna akcija je pripravila nagradni natečaj treh različnih možnostih izražanja mlajših slovenskih umetnikov, pod naslovom »Beseda, poezija in barve«. Sklic uživa podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sodelujejo lahko: a) osebe slovenskega porekla, rojene zunaj matičnih meja Slovenije – ali b) osebe, ki živijo zunaj matičnih meja Slovenije že več kot deset let. V obeh primerih do dopolnjenega 40. leta starosti. Več informacij najdete na spletnem naslovu http://svobodnaslovenija.com.ar , zadnji rok za oddajo pa je 14. oktober
Svetovni slovenski kongres je s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil nagradni natečaj za poezijo in fotografijo na temo »Moje vezi s Slovenijo«. Sodelujejo lahko vsi mlajši od 40 let s stalnim prebivališčem izven meja republike Slovenije. Več informacij lahko dobite na naslovu www.slokongres.si. Rok za oddajo je 15. Oktober.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov