Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Slovenke in Slovenci nas s svojim znanstvenim delom v svetu predstavljajo v najlepši luči
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s pogovorom z učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine Miro Delavec Touhami, ki je ob obisku ministrice, dr. Helene Jaklitsch v Nemčiji predstavila svoje delo, ki je bilo v času epidemije izjemno uspešno. Nadaljevali smo s pogovorom z letošnjo nagrajenko XVIII. nagradnega natečaja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela Majo Belavič in zaključili s pogovorom z Marto Magajno, ki živi v Avstraliji in je zelo aktivna v društvenem življenju.
V začetku tedna je potekala slovesna podelitev priznanj 18. nagradnega natečaja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. V kategoriji Slovencev po svetu je bila podeljena ena nagrada, in sicer 2. nagrada za doktorsko disertacijo Maje Belavič z naslovom Družbeno - politične razmere in priseljenska zakonodaja v ZDA in Kanadi. Kot so zapisali v utemeljitvi, predstavlja disertacija »dobrodošel prispevek k poznavanju priseljenske politike držav, ki slovijo kot tradicionalne države priseljevanja, in kot taka ponuja model za širše razumevanje oblikovanja državnih politik do priseljencev«. Avtorico, dr. Majo Belavič je pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Marta Magajna v Avstraliji, deželi tam spodaj, živi že pol stoletja. Novi dom sta si z možem ustvarila v Sydneyu. Že vrsto let zelo aktivno deluje tudi v slovenskem društvu Triglav, ki je še posebej znano po balinarski sekciji, ki je zelo uspešna tudi na tekmovanjih širom Avstralije. Je pa tudi gonilna sila zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev - HASA. Zdaj je dejavnosti tako v slovenskem društvu kot v HASI zaustavila epidemija koronavirusa. Lili Brunec se je z Marto Magajno pogovarjala o tem, kako v luči epidemije poteka življenje v slovenski skupnosti v Sydneyu.
Še nekaj kratkih novic:
Evropska šola v Bruslju razpisuje delovno mesto učitelja oziroma učiteljice dopolnilnega pouka slovenščine za polovičen delovni čas. Prošnje za delovno mesto sprejemajo do nedelje, 27. septembra, izbrani kandidat oziroma kandidatka bo z delom začela v začetku oktobra. Več informacij najdtete na spletni strani Evropskih šol na naslovu www.eursc.eu.
Svetovni slovenski kongres je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani pripravil predavanje dr. Igorja Cesarca z naslovom »Globalno gospodarstvo v času pandemije in po njem«. Predavanje so pripravili v okviru projekta Cikel predavanj 2020: Uspešni Slovenci po svetu, s katerim želijo predstaviti rojake, ki vsak na svojem področju uspešno delujejo na različnih koncih sveta.
Združenje Slovencev "Logarska dolina" iz Pančeva je skupaj s člani kovinske podružnice organiziralo tradicionalni gastronomski dogodek "Naše slovenske specialitete". Dogodek se je odvijal v "Društvu športnih ribičev" na Deliblatskem jezeru, ki se nahaja v sklopu parka narave "Kraljevac". Zaradi trenutne epidemiološke situacije in predpisanih zaščitnih ukrepov zaradi korona virusa, se je program odvijal v dveh delih.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Slovenke in Slovenci nas s svojim znanstvenim delom v svetu predstavljajo v najlepši luči
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s pogovorom z učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine Miro Delavec Touhami, ki je ob obisku ministrice, dr. Helene Jaklitsch v Nemčiji predstavila svoje delo, ki je bilo v času epidemije izjemno uspešno. Nadaljevali smo s pogovorom z letošnjo nagrajenko XVIII. nagradnega natečaja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela Majo Belavič in zaključili s pogovorom z Marto Magajno, ki živi v Avstraliji in je zelo aktivna v društvenem življenju.
V začetku tedna je potekala slovesna podelitev priznanj 18. nagradnega natečaja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. V kategoriji Slovencev po svetu je bila podeljena ena nagrada, in sicer 2. nagrada za doktorsko disertacijo Maje Belavič z naslovom Družbeno - politične razmere in priseljenska zakonodaja v ZDA in Kanadi. Kot so zapisali v utemeljitvi, predstavlja disertacija »dobrodošel prispevek k poznavanju priseljenske politike držav, ki slovijo kot tradicionalne države priseljevanja, in kot taka ponuja model za širše razumevanje oblikovanja državnih politik do priseljencev«. Avtorico, dr. Majo Belavič je pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Marta Magajna v Avstraliji, deželi tam spodaj, živi že pol stoletja. Novi dom sta si z možem ustvarila v Sydneyu. Že vrsto let zelo aktivno deluje tudi v slovenskem društvu Triglav, ki je še posebej znano po balinarski sekciji, ki je zelo uspešna tudi na tekmovanjih širom Avstralije. Je pa tudi gonilna sila zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev - HASA. Zdaj je dejavnosti tako v slovenskem društvu kot v HASI zaustavila epidemija koronavirusa. Lili Brunec se je z Marto Magajno pogovarjala o tem, kako v luči epidemije poteka življenje v slovenski skupnosti v Sydneyu.
Še nekaj kratkih novic:
Evropska šola v Bruslju razpisuje delovno mesto učitelja oziroma učiteljice dopolnilnega pouka slovenščine za polovičen delovni čas. Prošnje za delovno mesto sprejemajo do nedelje, 27. septembra, izbrani kandidat oziroma kandidatka bo z delom začela v začetku oktobra. Več informacij najdtete na spletni strani Evropskih šol na naslovu www.eursc.eu.
Svetovni slovenski kongres je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani pripravil predavanje dr. Igorja Cesarca z naslovom »Globalno gospodarstvo v času pandemije in po njem«. Predavanje so pripravili v okviru projekta Cikel predavanj 2020: Uspešni Slovenci po svetu, s katerim želijo predstaviti rojake, ki vsak na svojem področju uspešno delujejo na različnih koncih sveta.
Združenje Slovencev "Logarska dolina" iz Pančeva je skupaj s člani kovinske podružnice organiziralo tradicionalni gastronomski dogodek "Naše slovenske specialitete". Dogodek se je odvijal v "Društvu športnih ribičev" na Deliblatskem jezeru, ki se nahaja v sklopu parka narave "Kraljevac". Zaradi trenutne epidemiološke situacije in predpisanih zaščitnih ukrepov zaradi korona virusa, se je program odvijal v dveh delih.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov