Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Slovenke in Slovenci nas s svojim znanstvenim delom v svetu predstavljajo v najlepši luči
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s pogovorom z učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine Miro Delavec Touhami, ki je ob obisku ministrice, dr. Helene Jaklitsch v Nemčiji predstavila svoje delo, ki je bilo v času epidemije izjemno uspešno. Nadaljevali smo s pogovorom z letošnjo nagrajenko XVIII. nagradnega natečaja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela Majo Belavič in zaključili s pogovorom z Marto Magajno, ki živi v Avstraliji in je zelo aktivna v društvenem življenju.
V začetku tedna je potekala slovesna podelitev priznanj 18. nagradnega natečaja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. V kategoriji Slovencev po svetu je bila podeljena ena nagrada, in sicer 2. nagrada za doktorsko disertacijo Maje Belavič z naslovom Družbeno - politične razmere in priseljenska zakonodaja v ZDA in Kanadi. Kot so zapisali v utemeljitvi, predstavlja disertacija »dobrodošel prispevek k poznavanju priseljenske politike držav, ki slovijo kot tradicionalne države priseljevanja, in kot taka ponuja model za širše razumevanje oblikovanja državnih politik do priseljencev«. Avtorico, dr. Majo Belavič je pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Marta Magajna v Avstraliji, deželi tam spodaj, živi že pol stoletja. Novi dom sta si z možem ustvarila v Sydneyu. Že vrsto let zelo aktivno deluje tudi v slovenskem društvu Triglav, ki je še posebej znano po balinarski sekciji, ki je zelo uspešna tudi na tekmovanjih širom Avstralije. Je pa tudi gonilna sila zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev - HASA. Zdaj je dejavnosti tako v slovenskem društvu kot v HASI zaustavila epidemija koronavirusa. Lili Brunec se je z Marto Magajno pogovarjala o tem, kako v luči epidemije poteka življenje v slovenski skupnosti v Sydneyu.
Še nekaj kratkih novic:
Evropska šola v Bruslju razpisuje delovno mesto učitelja oziroma učiteljice dopolnilnega pouka slovenščine za polovičen delovni čas. Prošnje za delovno mesto sprejemajo do nedelje, 27. septembra, izbrani kandidat oziroma kandidatka bo z delom začela v začetku oktobra. Več informacij najdtete na spletni strani Evropskih šol na naslovu www.eursc.eu.
Svetovni slovenski kongres je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani pripravil predavanje dr. Igorja Cesarca z naslovom »Globalno gospodarstvo v času pandemije in po njem«. Predavanje so pripravili v okviru projekta Cikel predavanj 2020: Uspešni Slovenci po svetu, s katerim želijo predstaviti rojake, ki vsak na svojem področju uspešno delujejo na različnih koncih sveta.
Združenje Slovencev "Logarska dolina" iz Pančeva je skupaj s člani kovinske podružnice organiziralo tradicionalni gastronomski dogodek "Naše slovenske specialitete". Dogodek se je odvijal v "Društvu športnih ribičev" na Deliblatskem jezeru, ki se nahaja v sklopu parka narave "Kraljevac". Zaradi trenutne epidemiološke situacije in predpisanih zaščitnih ukrepov zaradi korona virusa, se je program odvijal v dveh delih.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Slovenke in Slovenci nas s svojim znanstvenim delom v svetu predstavljajo v najlepši luči
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s pogovorom z učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine Miro Delavec Touhami, ki je ob obisku ministrice, dr. Helene Jaklitsch v Nemčiji predstavila svoje delo, ki je bilo v času epidemije izjemno uspešno. Nadaljevali smo s pogovorom z letošnjo nagrajenko XVIII. nagradnega natečaja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela Majo Belavič in zaključili s pogovorom z Marto Magajno, ki živi v Avstraliji in je zelo aktivna v društvenem življenju.
V začetku tedna je potekala slovesna podelitev priznanj 18. nagradnega natečaja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. V kategoriji Slovencev po svetu je bila podeljena ena nagrada, in sicer 2. nagrada za doktorsko disertacijo Maje Belavič z naslovom Družbeno - politične razmere in priseljenska zakonodaja v ZDA in Kanadi. Kot so zapisali v utemeljitvi, predstavlja disertacija »dobrodošel prispevek k poznavanju priseljenske politike držav, ki slovijo kot tradicionalne države priseljevanja, in kot taka ponuja model za širše razumevanje oblikovanja državnih politik do priseljencev«. Avtorico, dr. Majo Belavič je pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Marta Magajna v Avstraliji, deželi tam spodaj, živi že pol stoletja. Novi dom sta si z možem ustvarila v Sydneyu. Že vrsto let zelo aktivno deluje tudi v slovenskem društvu Triglav, ki je še posebej znano po balinarski sekciji, ki je zelo uspešna tudi na tekmovanjih širom Avstralije. Je pa tudi gonilna sila zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev - HASA. Zdaj je dejavnosti tako v slovenskem društvu kot v HASI zaustavila epidemija koronavirusa. Lili Brunec se je z Marto Magajno pogovarjala o tem, kako v luči epidemije poteka življenje v slovenski skupnosti v Sydneyu.
Še nekaj kratkih novic:
Evropska šola v Bruslju razpisuje delovno mesto učitelja oziroma učiteljice dopolnilnega pouka slovenščine za polovičen delovni čas. Prošnje za delovno mesto sprejemajo do nedelje, 27. septembra, izbrani kandidat oziroma kandidatka bo z delom začela v začetku oktobra. Več informacij najdtete na spletni strani Evropskih šol na naslovu www.eursc.eu.
Svetovni slovenski kongres je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani pripravil predavanje dr. Igorja Cesarca z naslovom »Globalno gospodarstvo v času pandemije in po njem«. Predavanje so pripravili v okviru projekta Cikel predavanj 2020: Uspešni Slovenci po svetu, s katerim želijo predstaviti rojake, ki vsak na svojem področju uspešno delujejo na različnih koncih sveta.
Združenje Slovencev "Logarska dolina" iz Pančeva je skupaj s člani kovinske podružnice organiziralo tradicionalni gastronomski dogodek "Naše slovenske specialitete". Dogodek se je odvijal v "Društvu športnih ribičev" na Deliblatskem jezeru, ki se nahaja v sklopu parka narave "Kraljevac". Zaradi trenutne epidemiološke situacije in predpisanih zaščitnih ukrepov zaradi korona virusa, se je program odvijal v dveh delih.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov