Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Slovenke in Slovenci nas s svojim znanstvenim delom v svetu predstavljajo v najlepši luči
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s pogovorom z učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine Miro Delavec Touhami, ki je ob obisku ministrice, dr. Helene Jaklitsch v Nemčiji predstavila svoje delo, ki je bilo v času epidemije izjemno uspešno. Nadaljevali smo s pogovorom z letošnjo nagrajenko XVIII. nagradnega natečaja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela Majo Belavič in zaključili s pogovorom z Marto Magajno, ki živi v Avstraliji in je zelo aktivna v društvenem življenju.
V začetku tedna je potekala slovesna podelitev priznanj 18. nagradnega natečaja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. V kategoriji Slovencev po svetu je bila podeljena ena nagrada, in sicer 2. nagrada za doktorsko disertacijo Maje Belavič z naslovom Družbeno - politične razmere in priseljenska zakonodaja v ZDA in Kanadi. Kot so zapisali v utemeljitvi, predstavlja disertacija »dobrodošel prispevek k poznavanju priseljenske politike držav, ki slovijo kot tradicionalne države priseljevanja, in kot taka ponuja model za širše razumevanje oblikovanja državnih politik do priseljencev«. Avtorico, dr. Majo Belavič je pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Marta Magajna v Avstraliji, deželi tam spodaj, živi že pol stoletja. Novi dom sta si z možem ustvarila v Sydneyu. Že vrsto let zelo aktivno deluje tudi v slovenskem društvu Triglav, ki je še posebej znano po balinarski sekciji, ki je zelo uspešna tudi na tekmovanjih širom Avstralije. Je pa tudi gonilna sila zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev - HASA. Zdaj je dejavnosti tako v slovenskem društvu kot v HASI zaustavila epidemija koronavirusa. Lili Brunec se je z Marto Magajno pogovarjala o tem, kako v luči epidemije poteka življenje v slovenski skupnosti v Sydneyu.
Še nekaj kratkih novic:
Evropska šola v Bruslju razpisuje delovno mesto učitelja oziroma učiteljice dopolnilnega pouka slovenščine za polovičen delovni čas. Prošnje za delovno mesto sprejemajo do nedelje, 27. septembra, izbrani kandidat oziroma kandidatka bo z delom začela v začetku oktobra. Več informacij najdtete na spletni strani Evropskih šol na naslovu www.eursc.eu.
Svetovni slovenski kongres je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani pripravil predavanje dr. Igorja Cesarca z naslovom »Globalno gospodarstvo v času pandemije in po njem«. Predavanje so pripravili v okviru projekta Cikel predavanj 2020: Uspešni Slovenci po svetu, s katerim želijo predstaviti rojake, ki vsak na svojem področju uspešno delujejo na različnih koncih sveta.
Združenje Slovencev "Logarska dolina" iz Pančeva je skupaj s člani kovinske podružnice organiziralo tradicionalni gastronomski dogodek "Naše slovenske specialitete". Dogodek se je odvijal v "Društvu športnih ribičev" na Deliblatskem jezeru, ki se nahaja v sklopu parka narave "Kraljevac". Zaradi trenutne epidemiološke situacije in predpisanih zaščitnih ukrepov zaradi korona virusa, se je program odvijal v dveh delih.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Slovenke in Slovenci nas s svojim znanstvenim delom v svetu predstavljajo v najlepši luči
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s pogovorom z učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine Miro Delavec Touhami, ki je ob obisku ministrice, dr. Helene Jaklitsch v Nemčiji predstavila svoje delo, ki je bilo v času epidemije izjemno uspešno. Nadaljevali smo s pogovorom z letošnjo nagrajenko XVIII. nagradnega natečaja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela Majo Belavič in zaključili s pogovorom z Marto Magajno, ki živi v Avstraliji in je zelo aktivna v društvenem življenju.
V začetku tedna je potekala slovesna podelitev priznanj 18. nagradnega natečaja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. V kategoriji Slovencev po svetu je bila podeljena ena nagrada, in sicer 2. nagrada za doktorsko disertacijo Maje Belavič z naslovom Družbeno - politične razmere in priseljenska zakonodaja v ZDA in Kanadi. Kot so zapisali v utemeljitvi, predstavlja disertacija »dobrodošel prispevek k poznavanju priseljenske politike držav, ki slovijo kot tradicionalne države priseljevanja, in kot taka ponuja model za širše razumevanje oblikovanja državnih politik do priseljencev«. Avtorico, dr. Majo Belavič je pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Marta Magajna v Avstraliji, deželi tam spodaj, živi že pol stoletja. Novi dom sta si z možem ustvarila v Sydneyu. Že vrsto let zelo aktivno deluje tudi v slovenskem društvu Triglav, ki je še posebej znano po balinarski sekciji, ki je zelo uspešna tudi na tekmovanjih širom Avstralije. Je pa tudi gonilna sila zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev - HASA. Zdaj je dejavnosti tako v slovenskem društvu kot v HASI zaustavila epidemija koronavirusa. Lili Brunec se je z Marto Magajno pogovarjala o tem, kako v luči epidemije poteka življenje v slovenski skupnosti v Sydneyu.
Še nekaj kratkih novic:
Evropska šola v Bruslju razpisuje delovno mesto učitelja oziroma učiteljice dopolnilnega pouka slovenščine za polovičen delovni čas. Prošnje za delovno mesto sprejemajo do nedelje, 27. septembra, izbrani kandidat oziroma kandidatka bo z delom začela v začetku oktobra. Več informacij najdtete na spletni strani Evropskih šol na naslovu www.eursc.eu.
Svetovni slovenski kongres je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani pripravil predavanje dr. Igorja Cesarca z naslovom »Globalno gospodarstvo v času pandemije in po njem«. Predavanje so pripravili v okviru projekta Cikel predavanj 2020: Uspešni Slovenci po svetu, s katerim želijo predstaviti rojake, ki vsak na svojem področju uspešno delujejo na različnih koncih sveta.
Združenje Slovencev "Logarska dolina" iz Pančeva je skupaj s člani kovinske podružnice organiziralo tradicionalni gastronomski dogodek "Naše slovenske specialitete". Dogodek se je odvijal v "Društvu športnih ribičev" na Deliblatskem jezeru, ki se nahaja v sklopu parka narave "Kraljevac". Zaradi trenutne epidemiološke situacije in predpisanih zaščitnih ukrepov zaradi korona virusa, se je program odvijal v dveh delih.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov