Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Slovenke in Slovenci nas s svojim znanstvenim delom v svetu predstavljajo v najlepši luči
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s pogovorom z učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine Miro Delavec Touhami, ki je ob obisku ministrice, dr. Helene Jaklitsch v Nemčiji predstavila svoje delo, ki je bilo v času epidemije izjemno uspešno. Nadaljevali smo s pogovorom z letošnjo nagrajenko XVIII. nagradnega natečaja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela Majo Belavič in zaključili s pogovorom z Marto Magajno, ki živi v Avstraliji in je zelo aktivna v društvenem življenju.
V začetku tedna je potekala slovesna podelitev priznanj 18. nagradnega natečaja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. V kategoriji Slovencev po svetu je bila podeljena ena nagrada, in sicer 2. nagrada za doktorsko disertacijo Maje Belavič z naslovom Družbeno - politične razmere in priseljenska zakonodaja v ZDA in Kanadi. Kot so zapisali v utemeljitvi, predstavlja disertacija »dobrodošel prispevek k poznavanju priseljenske politike držav, ki slovijo kot tradicionalne države priseljevanja, in kot taka ponuja model za širše razumevanje oblikovanja državnih politik do priseljencev«. Avtorico, dr. Majo Belavič je pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Marta Magajna v Avstraliji, deželi tam spodaj, živi že pol stoletja. Novi dom sta si z možem ustvarila v Sydneyu. Že vrsto let zelo aktivno deluje tudi v slovenskem društvu Triglav, ki je še posebej znano po balinarski sekciji, ki je zelo uspešna tudi na tekmovanjih širom Avstralije. Je pa tudi gonilna sila zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev - HASA. Zdaj je dejavnosti tako v slovenskem društvu kot v HASI zaustavila epidemija koronavirusa. Lili Brunec se je z Marto Magajno pogovarjala o tem, kako v luči epidemije poteka življenje v slovenski skupnosti v Sydneyu.
Še nekaj kratkih novic:
Evropska šola v Bruslju razpisuje delovno mesto učitelja oziroma učiteljice dopolnilnega pouka slovenščine za polovičen delovni čas. Prošnje za delovno mesto sprejemajo do nedelje, 27. septembra, izbrani kandidat oziroma kandidatka bo z delom začela v začetku oktobra. Več informacij najdtete na spletni strani Evropskih šol na naslovu www.eursc.eu.
Svetovni slovenski kongres je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani pripravil predavanje dr. Igorja Cesarca z naslovom »Globalno gospodarstvo v času pandemije in po njem«. Predavanje so pripravili v okviru projekta Cikel predavanj 2020: Uspešni Slovenci po svetu, s katerim želijo predstaviti rojake, ki vsak na svojem področju uspešno delujejo na različnih koncih sveta.
Združenje Slovencev "Logarska dolina" iz Pančeva je skupaj s člani kovinske podružnice organiziralo tradicionalni gastronomski dogodek "Naše slovenske specialitete". Dogodek se je odvijal v "Društvu športnih ribičev" na Deliblatskem jezeru, ki se nahaja v sklopu parka narave "Kraljevac". Zaradi trenutne epidemiološke situacije in predpisanih zaščitnih ukrepov zaradi korona virusa, se je program odvijal v dveh delih.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Slovenke in Slovenci nas s svojim znanstvenim delom v svetu predstavljajo v najlepši luči
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s pogovorom z učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine Miro Delavec Touhami, ki je ob obisku ministrice, dr. Helene Jaklitsch v Nemčiji predstavila svoje delo, ki je bilo v času epidemije izjemno uspešno. Nadaljevali smo s pogovorom z letošnjo nagrajenko XVIII. nagradnega natečaja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela Majo Belavič in zaključili s pogovorom z Marto Magajno, ki živi v Avstraliji in je zelo aktivna v društvenem življenju.
V začetku tedna je potekala slovesna podelitev priznanj 18. nagradnega natečaja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. V kategoriji Slovencev po svetu je bila podeljena ena nagrada, in sicer 2. nagrada za doktorsko disertacijo Maje Belavič z naslovom Družbeno - politične razmere in priseljenska zakonodaja v ZDA in Kanadi. Kot so zapisali v utemeljitvi, predstavlja disertacija »dobrodošel prispevek k poznavanju priseljenske politike držav, ki slovijo kot tradicionalne države priseljevanja, in kot taka ponuja model za širše razumevanje oblikovanja državnih politik do priseljencev«. Avtorico, dr. Majo Belavič je pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Marta Magajna v Avstraliji, deželi tam spodaj, živi že pol stoletja. Novi dom sta si z možem ustvarila v Sydneyu. Že vrsto let zelo aktivno deluje tudi v slovenskem društvu Triglav, ki je še posebej znano po balinarski sekciji, ki je zelo uspešna tudi na tekmovanjih širom Avstralije. Je pa tudi gonilna sila zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev - HASA. Zdaj je dejavnosti tako v slovenskem društvu kot v HASI zaustavila epidemija koronavirusa. Lili Brunec se je z Marto Magajno pogovarjala o tem, kako v luči epidemije poteka življenje v slovenski skupnosti v Sydneyu.
Še nekaj kratkih novic:
Evropska šola v Bruslju razpisuje delovno mesto učitelja oziroma učiteljice dopolnilnega pouka slovenščine za polovičen delovni čas. Prošnje za delovno mesto sprejemajo do nedelje, 27. septembra, izbrani kandidat oziroma kandidatka bo z delom začela v začetku oktobra. Več informacij najdtete na spletni strani Evropskih šol na naslovu www.eursc.eu.
Svetovni slovenski kongres je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani pripravil predavanje dr. Igorja Cesarca z naslovom »Globalno gospodarstvo v času pandemije in po njem«. Predavanje so pripravili v okviru projekta Cikel predavanj 2020: Uspešni Slovenci po svetu, s katerim želijo predstaviti rojake, ki vsak na svojem področju uspešno delujejo na različnih koncih sveta.
Združenje Slovencev "Logarska dolina" iz Pančeva je skupaj s člani kovinske podružnice organiziralo tradicionalni gastronomski dogodek "Naše slovenske specialitete". Dogodek se je odvijal v "Društvu športnih ribičev" na Deliblatskem jezeru, ki se nahaja v sklopu parka narave "Kraljevac". Zaradi trenutne epidemiološke situacije in predpisanih zaščitnih ukrepov zaradi korona virusa, se je program odvijal v dveh delih.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov