Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4243 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
"Če zdravnik pacientu predpiše pomirjevalo za več kot za tri mesece, obstaja 50 % tveganje, da bo od tega pomirjevala postal odvisen. Zato naj zdravnik že ko pomirjevalo predpiše, razmišlja, kdaj ga bo ukinil." Gostja: dr. Mirjana Radovanovič, dr. med., spec. psih., iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Kdor želi trajno izgubiti odvečne kilograme, naj bi spremenil svoj življenjski slog. »Večina diet ne deluje na dolgi rok. Za uspešnejšo dolgoročno izgubo odvečne telesne teže je ključen celosten pristop,« je prepričan profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.
Velika večina dišavnic in zelišč je več kot dobrodošla na zelenjavnem vrtu. Ne samo za poznejšo uporabo v kuhinji, privabljajo tudi koristne žuželke, hkrati pa so vizualna popestritev vrta. Če jim dodamo še kakšno sredozemsko ali celo tropsko rastlino, pa lahko domača terasa ali balkon postane počitniška oaza. O tem, kako poskrebeti za rastline, ki sicer rastejo v deželah z drugačno klimo, v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Na vprašanja bo odgovarjala magistrica biologije Blanka Ravnjak.
Glavobol je dandanes ena najpogostejših težav, največkrat nenevarno stanje, ki je posledica stresa, preobremenjenosti in tesnobe. Ste se kdaj vprašali, kaj se takrat dogaja v glavi, kaj je tisto, kar nas pravzaprav boli? In kdaj gre za znake resne bolezni? Kronični glavobol nam bistveno zmanjša kakovost življenja. Na vaša vprašanja bo v petkovem svetovalnem servisu odgovarjala mag. Anita Resman, dr. med., specialistka nevrologije iz UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
Na pomlad se odpira trgovanje z rabljenimi avtomobili. V Sloveniji jih dobi novega lastnika od trikrat do štirikrat več kot novih. O tem, kaj vse moramo upoštevati pri razmisleku, ko se odločamo za nakup rabljenega ali novega avtomobila, kako izračunamo, koliko nas mesečno stanejo stroški, povezani z avtomobilom, kako pred nakupom preverimo, v kakšnem stanju je rabljeni avtomobil, in kateri so tisti psihološki dejavniki, ki nas lahko pri nakupu zavedejo, se bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu pogovarjali z Igorjem Matkom, svetovalcem pri nakupu in uporabi avtomobila.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronski pošti na naslov radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Za učenje, študij, delo v službi in doma, za športne dejavnosti potrebujemo motivacijo, ki se na poti do želenega cilja lahko tudi porazgubi. Zakaj motivacijo pogosto izgubimo, kako jo spet najdemo in kaj naj bi vsak od nas vedel o motivaciji, da bi bil v življenju čim bolj uspešen in zadovoljen? Naš gost psiholog dr. Matej Tušak.
Velika aprilska pozeba je prizadela predvsem cvetoče sadne vrste. Kako pa je mraz vplival na razvoj čebeljih družin, ko so čebele že začenjale izletavati na pašo? Na kaj morajo biti čebelarji pozorni pri spomladanski oskrbi čebel? V ponedeljkovem Svetovalnem servisu bo na vprašanja poslušalcev odgovarjal Vlado Auguštin, specialist svetovalec za tehnologijo čebelarjenja pri Čebelarski zvezi Slovenije.
Na polja, v gozdove in s tem tudi na naše ceste se vračajo traktorji. Za seboj vlečejo prikolice ali nosijo široke in dolge zgrabljalnike, sejalnice, pluge in druge pripomočke, zaradi katerih so v prometu specifična vozila. Na kaj vse morajo biti pozorni traktoristi in na kaj moramo ob srečanju s traktorji pomisliti vozniki?
Če imate doma sodo bikarbono, sol, kis in limonin sok, vam za začetek spomladanskega čiščenja načeloma ni treba po nakupih. Doma narejena čistila za delovanje včasih res potrebujejo več časa, vendar so enako ali bolj učinkovita kot konvencionalna, predvsem pa cenejša in imajo ugoden učinek na okolje in zdravje. Gostja: Tanja Sluga iz Hiše Natura.
Putika, zapletena in pogosta oblika artritisa, je bolezen presnove, na katero vplivajo različni dejavniki. Največkrat prizadene dele telesa, ki so najbolj izpostavljeni nižjim temperaturam, zato se recimo pogosto pojavlja na nožnem palcu. Kaj poveča tveganje za pojav te bolezni in kakšna je priporočena dieta pri okrevanju? Na vsa vprašanja odgovarja doktor Rok Lokar.
Že pred tremi leti smo govorili o nizkih obrestnih merah za posojila, ki pa so se do danes še znižale. Kaj to relativno poceni zadolževanje pomeni za tiste, ki so dolgoročno posojilo najeli pred nekaj leti, kakšni so potrebni razmisleki pred najemom novega posojila, katere so tiste dobrine, za katere naj se raje ne zadolžujemo in kako in kdaj se lotimo varčevanja za nepremičnino? V torkovem Svetovalnem servisu na naša vprašanja odgovarja finančna svetovalka Ana Vezovišek.
Za april nenavadno vreme je veliko preglavic povzročilo tudi vrtičkarjem. Kako hitro spreminjajoče se vreme vpliva na vrtnine, kako jim pomagati in kaj že lahko sadimo ali sejemo v vrtu? Na ta in druga vaša vprašanja bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Plantellin strokovnjak, agronom Vanes Husić. Vprašanja zapišite v obrazec na spletni strani radioprvi.si, pošljite po elektronski pošti na naslov radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
Ločitev je zapleten psihološki in socialni proces, ki družinski sistem obrne na glavo. Še posebno zadnje leto je bilo leto preizkušnje za marsikateri par. Kdaj ločitev ne boli več in kako pomembno je odpuščanje? Kako si urediti življenje z otroki? V petkovem svetovalnem servisu bo svetovala Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka, mag. poslovnih ved in doktorandka zakonskih in družinskih študij. Pokličite ali nam pišite.
Ustno zdravje je tesno povezano s splošnim zdravjem, zato je bolje odstraniti vzroke bolezni kot posledice. Zakaj ima več kot 90 odstotkov ljudi težave z zobmi? Kakšne so najpogostejše? Kako lahko bolezni zob vplivajo tudi na potek drugih bolezni? So oglasi za drage zobe paste, ki odpravljajo karies, zavajajoči? Kako pregnati dentalno fobijo in kako moramo poskrbeti za svojo ustno higieno? V četrtkovem Svetovanem servisu bo na vprašanja odgovarjal Matej Praprotnik, dr. dent. med. Pišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Že v tem mesecu bomo v Sloveniji prejeli prvo pošiljko cepiva ameriško-švedske družbe Johnson & Johnson. Četrto potrjeno cepivo v Evropski uniji – v primerjavi z drugimi – omogoča ustrezno zaščito proti covidu že po enem samem odmerku. Kako deluje? Koga bodo z njim najprej cepili? Kakšni so pričakovani stranski učinki? Kaj kažejo preverjanja cepiva AstraZenece? Na vaša vprašanja o cepivih in cepljenju bo v sredinem Svetovalnem servisu odgovarjal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Pišite ali pokličite – v sredo po osmi uri na Prvem.
Telesna nedejavnost in sedeč življenjski slog sta dejavnika tveganja za naše zdravje. Dolgotrajna in prisilna drža lahko vodi do bolečin in motenj, nastanka kroničnih nenalezljivih bolezni in poškodb. Kaj priporočajo strokovnjaki za preprečevanje posledic čezmernega sedenja? Gostja Andrea Backović Juričan, višja fizioterapevtka in diplomirana delovna terapevtka ter nacionalna promotorka zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Kolesarjenje je ena izmed tistih rekreacij, ki si jo bomo lahko privoščili tudi v naslednjih desetih dneh. Če ste med tistimi, ki bodo te dni prvič potegnili kolesa iz kleti, vam v petkovem Svetovalnem servisu ponujamo nasvete o pripravi kolesa na novo sezono, o manjših popravilih in vzdrževanju kolesa nasploh. Z nami bo kolesarski strokovnjak Primož Čerin.
V obdobju omejitev in zapor zaradi epidemije imamo morda še več razlogov za kulinarično ustvarjanje. Ali veste, kako pripravimo prato in pinco, ste že slišali za alelujo? Ne pozabite na regrat, čemaž in šparglje. Na velikonočni jedilnik uvrstite sladkovodne ribe, šunko v testu pa morda lahko zamenjate za medeno šunko. Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo kuharski mojster Matjaž Pozderec.
Drugi april je zadnji dan za oddajo prijave za vpis na srednjo šolo, zato bomo govorili o tem, ali mogoče roke in postopke kaj spreminjata koronavirus in ponovno izobraževanje na daljavo. Kdo naj vlogo po objavi stanja prijav prenese na drugo šolo in kako naj to naredi? Kateri so tisti srednješolski programi, ki imajo leto za letom omejitev vpisa? Kako je s potrdili o športnih pogojih in drugih dokazilih, ki jih je treba dodati prijavi? Kako bo letos potekal vpis v dijaške domove? Na vprašanja odgovarja predstavnica ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Mateja Gornik Mrvar.
Neveljaven email naslov