Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4269 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
V petek in soboto bodo po vsej Sloveniji potekali informativni dnevi, roki za oddajo vlog za vpis na srednje, višje šole in na fakulteto se namreč približujejo. A kako naj šolarji pridejo do pravih podatkov o želeni šoli, saj bodo informativni dnevi potekali na daljavo? Kako bo z vpisi, katerih datumov mladi ne smejo zamuditi, kakšni so pogoji za dijake z različnimi odločbami? In predvsem, na podlagi česa naj se mladi odločijo, kje bodo nadaljevali svoje šolanje? Odgovarjala bo psihologinja Ajda Erjavec iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, ki dela v svetovalni službi Gimnazije Vič.
Prvo polovico februarja tradicionalno zaznamuje mednarodni dan epilepsije, ki je ena izmed najpogostejših nevroloških bolezni. Njena značilnost so ponavljajoči se epileptični napadi. Z njo živi odstotek svetovnega prebivalstva. V Sloveniji ima epilepsijo približno 20.000 ljudi. Kaj povzroči nastanek bolezni in kakšne so možne oblike zdravljenja? O vsem tem bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal doktor Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki.
V Sloveniji se vsako leto z ogljikovim monoksidom zastrupi in umre kar nekaj ljudi. Gre za smrtonosen plin, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju in je brez barve in vonja, zato ga ljudje s svojimi čutili ne moremo zaznati. Edini in najboljši način za preprečevanje zastrupitve je pravilna oskrba kurilnih, prezračevalnih in dimovodnih naprav. Za zaznavanje tega strupenega plina je priporočljiva uporaba javljalnikov, zlasti v prostorih, v katerih so nameščene kurilne naprave, ki zajemajo zrak iz njih. O ogljikovem monoksidu in varnem ogrevanju bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu. Na vaša vprašanja bo odgovarjal Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtni zbornici Slovenije.
Finančna uprava bo konec marca in konec maja pošiljala informativne izračune dohodnine. Vzdrževani člani znižujejo osnovo za dohodnino. Ali bi radi spremenili odločitev o vzdrževanih članih? To lahko finančni upravi sporočite samo še do petka do polnoči. Kdo je vzdrževani član? Kakšne pogoje je treba izpolnjevati? Koliko svojih lastnih sredstev ima lahko vzdrževani član? Kaj če se šola tudi po 26. letu? Na vprašanja o dohodnini in vzdrževanih članih bo odgovarjala Neli Komar Novak s finančne uprave.
Tém in razlogov za pogovor z infektologinjo doc. dr. Matejo Logar z Infekcijske klinike UKC Ljubljana je veliko. Od cepljenja proti covidu-19, testiranja s hitrimi testi, pa do novih variant koronavirusa in posledic covida-19 na dolgi rok. Kaj pa zanima vas, poslušalke in poslušalci Svetovalnega servisa? Svoja vprašanja napišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali pa pokličite v živo v oddajo Svetovalni servis v sredo po osmi uri na Prvem. Pripravlja Iztok Konc.
Koža je naš največji organ, sestavljena je iz treh osnovnih plasti in obsega 15 odstotkov telesne teže. Različne kožne bolezni in dermatološke težave so znane: akne, suha in občutljiva koža, ekcemi, dermatitis, luskavica … Kakšna naj bo nega kože in kdaj je – če imate težave – čas za obisk dermatologa? Gostja bo Katarina Šmuc Berger, doktorica medicine, specialistka dermatovenerologije iz splošne bolnišnice v Izoli.
Otroci, rojeni leta 2015, bodo septembra – če bo vse po načrtu – prvič sedli v šolske klopi. Vpis v osnovno šolo poteka v tem mesecu. Verjetno pa v luči razmer, v katerih živimo, nekateri starši razmišljajo, da bi začetek šolanja odložili. Pod kakšnimi pogoji je to mogoče in kako sicer letos poteka vpis v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Anton Baloh, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Velike sinice, sive vrane, kosi, različne vrste vrabcev, taščice in golobi so tiste vrste ptic, ki jih je v Sloveniji brez težav mogoče najti tudi pozimi. Da lažje pričakajo pomlad, jim s hranjenjem pa tudi dajanjem zavetja pomagamo ljudje. O pticah in primernem ravnanju z njimi bomo govorili tudi v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo varstveni ornitolog in koordinator izobraževanja v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tilen Basle.
Kako pomemben je zdrav hrbet, se zavemo šele takrat, ko nam začne povzročati težave in ko se začnejo bolečine. Skoraj vsak človek vsaj enkrat v življenju potoži nad bolečim hrbtom. V nekaterih primerih pa so bolečine v hrbtu izjemno trdovratne, zato jih ne moremo odpraviti hitro in zlahka. Včasih so lahko tudi simptom drugih bolezni, ki se skrivajo v ozadju. Da bo bolečin čim manj, hrbet pa čim bolj zdrav, bo gost četrtkovega svetovalnega servisa Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.
V zadnjem letu dni se je zaradi epidemije življenje precej spremenilo tudi za bolnike s kroničnimi boleznimi. Spremembe so se dotaknile tudi bolnikov z multiplo sklerozo, katerih zdravljenje se je moralo prilagoditi novim razmeram. Multipla skleroza kot nepredvidljiva bolezen osrednjega živčnega sistema je najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Gregor Brecl Jakob, doktor medicine, z Nevrološke klinike v Ljubljani, bo v oddaji predstavil tudi, kakšni so znaki te bolezni in kako v času epidemije poteka zdravljenje.
Povrnitev telesne celovitosti, vračanje funkcije in estetskega videza. Vse to je plastična, estetska in rekonstrukcijska kirurgija. Na vprašanja o odstranitvi pigmentnih znamenj, rekonstrukciji dojk, nosu, štrlečih ušes ali odvečne kože odgovarja prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med.
Po več kot treh mesecih se v vrtce in prve tri razrede osnovne šole vračajo najmlajši otroci. Ker je bil premor tako dolg, bomo v govorili o tem, kako bo potekal ponovni vstop otrok v vrtce in šole, kje bi lahko otroci izkazovali primanjkljaje, kje bi se lahko pojavile težave in kaj v njihova življenja prinašajo ponovna druženja z vrstniki? Pa seveda tudi o tem, kako ujeti šolski ritem in se navaditi na jutranje vstajanje.
Rak materničnega vratu je eden redkih rakov, ki ga lahko »zdravimo«, še preden se razvije, in proti kateremu se lahko cepimo. Večina žensk namreč za njim zboli zaradi okužbe z virusom HPV, s katerim se sreča okoli 80 odstotkov spolno aktivne populacije. Kako nastanek tega raka preprečiti, kako se ga odkrije in kako zdravi ter kakšen je pomen cepljenja proti humanemu papiloma virusu, ki ogroža tudi moške, bo v petkovem Svetovalnem servisu ob koncu Evropskega tedna preprečevanja raka materničnega vratu povedala doc. dr. Nina Jančar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Pomoč države ob rojstvu otroka se je dvignila na 350€, starševski dodatek po novem znaša nekaj centov več kot 402€, od 1. januarja je višje tudi najnižje izplačilo materinskega, očetovskega ali starševskega nadomestila. Te novosti med drugim prinaša leta 2021 na področju družinskih prejemkov in starševskega varstva. Še več povemo v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo na vaša vprašanja odgovarjal generalni direktor Direktorata za družino z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dušan Mikuž.
»Januarja neham kaditi!« je ena od pogostejših novoletnih zaobljub poleg gibanja, boljših prehranjevalnih navad in zmanjšanja uporabe družbenih omrežij. Več kot polovica kadilcev želi prenehati kaditi, a večina kadilcev kajenja ne more opustiti brez ustrezne strokovne pomoči in podpore, saj jim zmanjka volje in moči. Kako ju najti, bo v Svetovalnem servisu razložil dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Smrt bližnjega in žalovanje sta včasih preveč intimna in boleča, da bi o tem odprto govorili. Stanje epidemije pa lahko povzroči, da te stiske še izraziteje občutimo. Zakaj pravimo, da vsakdo žaluje drugače, kako se pogovarjati z žalujočimi ter kako se na smrt odzovejo pogosto pozabljeni žalovalci – otroci in mladostniki? Gostja: psihologinja Radmila Pavlovič Blatnik iz Slovenskega društva Hospic.
Kadar komu neprestano zvoni in šumi v ušesih, rečemo, da ima tinitus. Tinitus je pogost; ima ga veliko ljudi, tudi otroci. Razlog za šumenje so lahko vnetje, spremembe v ušesu, hrup ter tudi preobremenjenost in stres. Kdaj naj poiščemo pomoč strokovnjakov? Kako pa si lahko pomagamo sami? Na vprašanja o tinitusu bo v Svetovalnem servisu odgovarjala otorinolaringologinja prof. dr. Saba Battelino.
Po Ljubljani, Postojni, Kranju, Celju in Mariboru tudi v drugih zdravstvenih domovih po Sloveniji že teče »množično« cepljenje proti covidu. Prvi so na vrsti starejši od osemdeset let. O cepivu in cepljenju je zdaj že veliko informacij in obvestil, ta pa porajajo tudi številna vprašanja. Nanja bo v petkovem Svetovalnem servisu v živo odgovarjal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo.
Najpogostejši vzrok prometnih nesreč ostaja neprilagojena hitrost in neupoštevanje prometnih predpisov. Na varnost v prometu pozimi pa lahko poleg nezavidljivega stanja cest še dodatno vplivata poledica in sneg pa tudi veter, mokro cestišče in megla. Razmere se lahko zelo hitro spreminjajo, kar voznikom pogosto povzroča nemalo preglavic. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo zato govorili o tem, kako voziti v zimskih razmerah, da bo pot čim bolj varna. Naš gost bo inštruktor varne vožnje pri AMZS Danijel Granda.
S prvim januarjem so začele veljati nekatere spremembe na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zvišuje se odmerni odstotek, spreminjajo se vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa in pogoji za pridobitev vdovske pokojnine, izenačujejo pa se tudi pravice kmetov glede dokupa kmečkih let. Gost je direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež.
Neveljaven email naslov