Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4269 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Kultura gojenja sredozemskih in tropskih rastlin ni doma le v deželah s takšnim podnebjem, ampak tudi tam, kjer so pogoji za uspešno rast malo drugačni. Kako jih lahko prilagodimo, da bodo tudi na domačem vrtu uspevali palma, oleander, agava ali pa celo tropsko sadje, kot sta mango ali papaja? Nasvete v petkovem Svetovalnem servisu deli magistrica biologije Blanka Ravnjak.
Če si za zajtrk privoščite skodelico polnozrnatih kosmičev in kozarec pomarančnega soka, ste že zaužili polovico priporočene dnevne mere sladkorja. Veliko sladkorja najdemo na primer v naprej pripravljenih obrokih, omakah in jogurtih z manj maščobami, v juhah iz vrečk pa se skriva precej soli. V katerih živilih najdemo »prikriti« sladkor in sol, bomo v Svetovalnem servisu vprašali certificirano prehransko terapevtko Aljo Dimic. Pokličite nas po osmih ali nam pišite!
Ob bližajočem se šolskem in pozneje jeseni tudi študijskem letu, bomo v sredinem Svetovalnem servisu govorili o različnih štipendijah. Z nami bo Mojca Pršina, v. d. direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje na pristojnem ministrstvu. Predstavila bo pogoje za pridobitev državne štipendije. O Zoisovih in deficitarnih štipendijah pa bo spregovorila direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Irena Kuntarič Hribar.
Bolečina v peti ali tako imenovani trn v peti je lahko zelo huda nadloga in zanjo obstaja več različnih vzrokov, najbolj pogosto pa se pojavlja zjutraj. Eno so degenerativne spremembe tkiv, ki jih prinaša staranje, drugo je lahko preobremenjevanje stopala ali poškodba, tretje so lahko ploska stopala. O vzrokih, nastanku in zdravljenju trna v peti bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vaša vprašanja odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.
Raziskave kažejo, da so otroci v vozilu lahko moteč dejavnik za marsikaterega voznika in tudi, da kar petina staršev svojih otrok še vedno ne pripne ustrezno v otroški sedež. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o tem, kako izbrati najbolj primeren in varen sedež za otroka glede na njegovo starost, težo in višino in tudi, kako otroka pripraviti na vožnjo, da bo ta čim bolj varna in udobna. O tem bomo govorili z Blažem Poženelom z AMZS, ki s partnerskimi avtomobilskimi klubi in potrošniškimi organizacijami že nekaj desetletij opravlja in objavlja teste otroških varnostnih sedežev. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju.
Najpogostejši hišni ljubljenček Slovencev je mačka ali pes, redki pa niso niti tisti, ki imajo doma majhne kosmate živali z močnimi, ukrivljenimi in stalno rastočimi zobmi, ki jim pravimo glodalci. Ti so ena najbolj prilagodljivih živalskih vrst, kar pa seveda ne pomeni, da se bolezni pri njih ne pojavljajo in da tisti, ki živijo v naših domovih, pri negi ne potrebujejo naše pomoči. Več o tem v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Marjan Kastelic, dr. vet. med., specialist medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
S sodobnim mobilnim telefonom je lahko amaterski fotograf praktično vsakdo. A le zmogljiva kamera ni zagotovilo, da bo posneta fotografija dobra. Zato smo v Svetovalnem servisu s fotografinjo Uršo Drofenik govorili o tem, kako ustrezno uredite nastavitve svoje snemalne naprave, kako se prilagajajte različnim svetlobnim pogojem in tudi, kako motive fotografirajte, da bodo na fotografiji videti, kot si želite. Ker veliko fotografij konča na družbenih omrežjih, bomo nekaj besed namenili tudi temu, katere fotografije so po kakovosti dovolj dobre za objavo in objavi katerih naj se izognemo.
Brez paradižnika na zelenjavnem vrtu skoraj ne gre. A tako paradižnik kot druge plodovke, med katere sodijo na primer še paprike, jajčevci, bučke, pa tudi lubenice in melone, so za marsikaterega vrtičkarja trd oreh. V torkovem Svetovalnem servisu se bomo lotili predvsem težav s paradižnikom, med najbolj razširjenimi je pomanjkanje kalcija, Davor Špehar, strokovnjak s spletnega portala Zeleni svet, pa bo odgovarjal tudi na preostala vaša vprašanja, povezana s plodovkami.
Kakšni so pogoji za začetek graditve in uporabo objekta? Kako je s presojo vplivov na okolje? Kdo so stranke v postopku? Kaj vsebuje gradbeno dovoljenje? Kakšen je postopek za legalizacijo objekta? V studiu Prvega bo naš gost Saša Galonja z ministrstva za okolje in prostor.
Vročinski valovi na eni in huda neurja z močnim vetrom in točo na drugi strani – to je vremenska realnost poletij v zadnjih letih. Kakšen vpliv ima lahko tako vreme na cvetoče in druge okrasne grme, ki lepšajo vaš vrt? Kako jim pomagati po toči in vetru, ali je v vročih in suhih dneh potrebno zalivanje, katera so preostala poletna opravila, na katera pri oskrbi okrasnih grmov ne smemo pozabiti? Gost petkovega Svetovalnega servisa bo Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Ob vrhuncu poletne sezone v sredinem svetovalnem servisu preverjamo, kako uspešno lahko potrošniki koristijo vrednotnice, ki so jih dobili v času odpovedi potovanj in aranžmajev v prvem valu epidemije. Kdaj lahko, skladno z datumom preklica epidemije, pričakujejo povrnjen denar in kako odzivne so pri tem letalske družbe? Gost v studiu je Matjaž Jakin iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Po kratki poletni osvežitvi, ki jo občutimo te dni, po napovedih vremenoslovcev prihaja drugi tako imenovani vročinski val v letošnjem poletju. Kako zanesljive so sodobne vremenske napovedi, kako vreme vpliva na počutje? Kako se zaščititi pred visokim UV indeksom in ravnati, kadar je toplotna obremenitev velika? V torkovem Svetovalnem servisu na vprašanja odgovarja Tanja Cegnar z Agencije za okolje RS.
Beljenja notranjih prostorov se marsikdo najraje loti sam. A na prvi pogled preprosto opravilo zna hitro postati zapleteno. Že v trgovini smo soočeni z dilemo, ali je bolje izbrati disperzijsko, lateks, pralno, apneno, antimikrobno, eko ali bio barvo. Sledijo zagate z odpadajočim ometom, starimi nanosi barv, plesnijo in različnimi madeži. O vsem tem in o novostih na področju obdelave notranjih sten v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo podpredsednik upravnega odbora sekcije slikopleskarjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije slikopleskarski mojster Dušan Presetnik.
Da bo korak v gore varnejši, v Planinski zvezi Slovenije pozivajo k preudarnosti in dobri pripravi na turo, ki med drugim zahteva tudi informacijo o stanju planinskih poti. Pomembna dejavnika sta tudi pohodnikova kondicija in pravilna oprema. Ko se planinci znajdejo na planinski poti, pa je obvezno tudi dobro znanje branja markacij in uporabe zemljevida. Na vaša vprašanja o tem, kako se pravilno pripraviti na turo, kako si izbrati ustrezno planinsko pot in katere so osnove orientacije v gorah, bo v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjal generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.
Ljudje vsako leto izdelajo 80 milijard novih kosov oblačil. Izdelava navadne bombažne majice pa zahteva toliko vode, kolikor je posameznik spije v dveh letih in pol. Smo odgovorni do okolja na področju ravnanja z odpadki in še prej surovinami, ki si oznake "odpadek" še ne zaslužijo? Kaj vse lahko znova uporabimo, porabo katerih izdelkov – poleg recimo nakupovalnih vrečk – še lahko zmanjšamo? Gostja bo Marinka Vovk, doktorica bioloških znanosti z Okoljskoraziskovalnega zavoda Slovenske Konjice.
Multipla skleroza je nepredvidljiva bolezen osrednjega živčnega sistema. Je najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih, pri obvladovanju te bolezni pa je pomembno njeno zgodnje prepoznavanje. O tem, kakšni so znaki te bolezni in kako poteka zdravljenje, bomo govorili v sredinem svetovalnem servisu. Na vprašanja bo odgovarjal Gregor Brecl Jakob, doktor medicine, z Nevrološke klinike v Ljubljani.
»Pravočasno zdravljenje hepatitisov B in C rešuje življenja,« je ključno sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije ob globalnem dnevu hepatitisov, ki ga obeležujemo 28. julija. Kdaj tvegamo okužbo z virusom hepatitisa C? Kaj pomeni ustrezna preventiva in kako se odkrivajo okužbe s hepatitisom? Ali drži, da večina okuženih sploh ne ve za bolezen? V torkovem svetovalnem servisu tudi o tem, da je hepatitis C mogoče zdraviti z zdravili, okužbo z virusom hepatitisa B pa preprečiti s cepljenjem. Na vaša vprašanja bo odgovarjala infektologinja prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Po osmi, na Prvem!
Najpogostejša razloga, ki kandidate za lasersko korekcijo dioptrije pripeljeta na prvi pregled, sta želja po opustitvi očal in preobčutljivostna reakcija na leče. A vsi, ki se zanimajo za operacijo, zanjo niso primerni. Kakšni so pogoji za uspešno operacijo, kakšni so mogoči zapleti po njej in kako se glede na tehniko operacije razlikujejo cene? Odgovore bomo iskali v oddaji Svetovalni servis, gostja bo mag. Kristina Mikek, dr. med., spec. oftalmologinja.
Neveljaven email naslov