Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4271 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Prerazporejanje delovnega časa, opravljanje drugih delovnih dolžnosti, poostreni varnostni ukrepi v službi, delo od doma, s strani delodajalca odrejena karantena, čakanje na delo ali prekinitev pogodbe o zaposlitvi. S tovrstnimi scenariji so se v zadnjih tednih srečali mnogi delavci. Ali so bile spremembe v skladu z zakonodajo in ali je mogoče pravice delavcev v času izrednih razmer omejiti, sta glavni vprašanji sredinega Svetovalnega servisa. Z nami bo glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić.
V času epidemije je omejen tudi dostop do zobozdravstvenih storitev. V torkovem Svetovalnem servisu boste izvedeli, kje se nahajajo nujne ambulante ter kakšnim primerom so namenjene. Predsednica Slovenskega ortodontskega društva dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dentalne medicine, bo z nami delila nasvete o skrbi za zobne aparate v tem času. Z gostom oddaje, dr. Sebastjanom Perkom, dr. dentalne medicine, pa se bomo posvetili preventivi – izbiri prave zobne ščetke, zobne paste, spregovorili bomo o pomembnosti rabe zobne nitke in nekaterih najpogostejših zobnih preglavicah.
V času epidemije so medosebni odnosi na preizkušnji, saj smo pred čustvenim in fizičnim izzivom. In to prav vsi: velike družine s šolarji, starejši pari, tudi tisti, ki so sami in tako naprej. Zdaj nimamo nadzora nad tem, kaj lahko počnemo zunaj svojega doma. Kako zato ohraniti zdravo komunikacijo znotraj štirih sten in kako se zoperstaviti morebitni odtujenosti, ki se je ravno zdaj pokazala? Gostja: socialna pedagoginja in socialna delavka ter svetovalka za partnerske odnose in vzgojo otrok Melita Kuhar iz Svetovalnica.si.
Priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije je, da smo vsak dan zmerno telesno aktivni vsaj pol ure. Telesna dejavnost pa je v tem času dobrodošla tudi, ker nam pomaga zmanjševati tesnobo. Kako se lotiti telovadbe na omejenem prostoru, brez pripomočkov, ki smo jih morda vajeni iz fitnesa, ali je čas samoizolacije pravi, da naredimo prve korake k bolj aktivnemu življenju, ter kako z vadbo in pravilnim dihanjem odpraviti bolečine v telesu – o tem v petkovem Svetovalnem servisu.
Četrtkov Svetovalni servis namenjamo razumevanju novega koronavirusa, o katerem se na spletu in na družbenih omrežjih širi nemalo neresnic, polresnic in nepreverjenih informacij. Kako deluje in kako se razvija? Zakaj se tako dobro prenaša, koliko pomagajo maske in razkužila, kako mu uspe pretentati naš imunski sistem, ali se prenaša tudi po zraku, koliko pomaga dezinfekcija ulic in ali lahko znova zbolimo? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Kako vpliva razglasitev epidemije novega koronavirusa na človekove pravice? Pravici do zbiranja in svobode gibanja nista absolutni pravici in ju je dopustno omejevati - za koliko časa? Ali je treba načelo sorazmernosti ukrepov upoštevati tudi v času pandemije? Pojavljajo se primeri stigmatizacije obolelih za koronavirusom, družbena izključenost t. i. ranljivih skupin se kaže tudi na področju javnega zdravja. Širjenja epidemije se je treba lotiti na način, ki spoštuje človekove pravice in svoboščine, je stališče varuha človekovih pravic Petra Svetine, ki bo gost Svetovalnega servisa.
V prvem tednu od zaprtja šol je pouk na daljavo izvajalo 380 od 455 slovenskih osnovnih šol. Na pristojnem ministrstvu so s potekom zadovoljni. O prestavitvi mature in nacionalnega preverjanja znanja zaenkrat ne razmišljajo, so pa že prestavili nekatere prijavne roke. O šolanju v spremenjenih razmerah v tokratnem Svetovalnem servis. Z nami bodo ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Anton Baloh in v. d. generalne direktorice Direktorata za visoko šolstvo dr. Jana Javornik.
Zaradi epidemije, je rok za oddajo davčnih obračunov podaljšan za dva meseca, do 1. junija. Postopek odloga ali obročnega plačila davkov bo poenostavljen, v tem obdobju tudi ne bo obresti. Bo odlog veljal za vse vrste davkov, tudi za akontacije? Na vprašanja o spremembah davčnih predpisov v času epidemije bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Peter Jenko, generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije.
Nakupovanje prek spleta je v času epidemije novega koronaviusa dober način, da se izognemo obisku trgovin in s tem zmanjšamo tveganje za okužbo. Kako opravimo plačilo, ali je dostava vključena v ceno, ali obstaja minimalna vrednost nakupa, koliko časa bomo čakali na kupljeno blago? Seveda pa tudi v zdajšnjih razmerah ne smemo pozabiti na vidik varnosti pri opravljanju spletnih nakupov. Gost oddaje: Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije.
V četrtkov Svetovalni servis prihaja vodja strokovne skupine, ki zagotavlja podporo Kriznemu štabu za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19, prof. dr. Bojana Beović, specialistka infektologinja. Pojasnila bo, v kateri fazi epidemije smo trenutno v Sloveniji in kaj lahko pričakujemo v prihodnjih dneh. Ker po spletu kroži precej nepreverjenih informacij o tem, kako se virus širi, kdo je dojemljivejši zanj in kako se zavarovati, znova tudi o preventivi in zmotah, povezanih z novim koronavirusom.
Razmere, s katerimi se trenutno sooča svet, vplivajo na mnoga področja življenja posameznika, tudi na duševno zdravje. Nezmožnost nadzora nad situacijo, nerazumevanja sveta in dogajanja okoli nas ter številne negotovosti pa lahko spodbujajo strah, anksioznosti in duševno stisko, v vseh starostnih skupinah. Kako v tem času poskrbimo za mentalno higieno in duševno zdravje? Kako se odzivamo na tesnobo? Kako o tem govorimo z otroki in kako preživljamo čas v izolaciji, da nas negativne misli ne prevzamejo? Gost sredinega svetovalnega servisa je psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar. Vabljeni, da nas pokličete, pošljete kratko sporočilo, elektronsko pošto ali vprašanje prek naše spletne strani.
Slovenija s torkom ustavlja letalski promet, sosednje in nekatere druge države pa so že pred dnevi zaostrile režim vstopa za potnike iz držav, v katerih se širi bolezen covid 19. Po Evropi in drugih državah je okrnjen tako letalski kot potniški in železniški promet, Ministrstvo za zunanje zadeve pa slovenskim državljanom odsvetuje vsa potovanja. Kako domov, če ste obstali v tujini, in kako poskrbeti, da bo pot varna ter brez dodatnih tveganj? Kaj storiti, če je pot v tujino nujna, in kdaj to sploh je? Gost torkovega Svetovalnega servisa bo vodja konzularnega oddelka na MZZ, Andrej Šter. Pokličite, pošljite SMS sporočilo ali pišite na radioprvi@rtvslo.si
V primeru naravnih nesreč in izrednih dogodkov ima pri nas pomembno vlogo Civilna zaščita. Tudi zdaj, ob razglasitvi epidemije koronavirisa, načrt predvideva, da ekipe prve pomoči Civilne zaščite po potrebi izvajajo prvo pomoč, sodelujejo pri prevozu obolelih, poskrbijo za družine v karanteni ter izvajajo sanitarno-higienske in protiepidemijske ukrepe. Kako poteka delo Civilne zaščite na terenu, v katerih regijah so najbolj aktivni, s čim imajo največ dela v prvih dneh epidemije? Kje zaprositi za pomoč Civilne zaščite? Gost ponedeljkovega Svetovalnega servisa bo poveljnik Civilne zaščite, Srečko Šestan.
Koronavirus je odprl vprašanje dela na domu. Združenje delodajalcev je ob tem predlagalo omilitev vseh zakonskih pogojev za delo na daljavo oziroma delo od doma. Kaj mora vsebovati pogodba o taki obliki dela, ali ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev, kako je delodajalec dolžan zagotoviti varne pogoje dela na domu? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo odvetnica Tina Šnajder Paunović.
Prepoved prireditev z več kot sto udeleženci, merjenje telesne temperature na brniškem letališču, mejni in zdravstveni nadzor na meji z Italijo, večje športne prireditve bodo brez gledalcev. To so nekateri od državnih ukrepov za ustavitev širjenja novega koronavirusa. Vsak posameznik pa bi moral biti pozoren na higieno rok in kašlja. Vprašanj o virusu, ki se širi, je veliko. Odgovore bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu poiskali pri strokovnjakih UKC Ljubljana.
V želji po nekoliko osveženi podobi si v trgovini kupite barvo za lase in se potem doma lotite barvanja. Že med spiranjem se zdi, da rezultat ni tak, kot bi moral biti, ko pa se lasje posušijo, se vam zdi, da imate na glavi pravo malo katastrofo. Naslednja postaja je zato frizerski salon, kjer redno rešujejo tovrstne zagate. Kako se lotiti barvanja las, da se ne bo zgodilo kaj podobnega, je eno izmed vprašanj, ki se jih bomo lotili v sredinem Svetovalnem servisu, ko bomo govorili o negi las. Z nami bo učiteljica frizerstva Romana Marolt s Srednje frizerske šole v Ljubljani.
Zakonodaja, ki ureja področje varnosti v cestnem prometu, predvideva tudi kazenske točke. Z nespametno vožnjo je teh lahko hitro preveč, z osemnajstimi pa si prislužimo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o tem, pri katerih prekrških nam policisti lahko izrečejo sankcijo v obliki kazenskih točk, kdaj se točke vozniku iz evidence lahko zbrišejo, kakšni so kriteriji za mlade voznike in ali nam kazenske točke lahko prinesejo tudi prekrški v tujini. Naš gost bo Alojz Habič z Ministrstva za infrastrukturo.
Za enolončnico poznamo Slovenci več različnih imen. Na Primorskem ji pravijo mineštra, na Gorenjskem in Dolenjskem ajmoht, ponekod pa tudi kar lonec. Od španske fabade do ruskega boršča, od dolge kitajske juhe do slovenske šare. Katere začimbe in zelišča so nepogrešljivi pri pripravi enolončnic? Ali so enolončnice naslednji dan res še boljše? V ponedeljkovem svetovalnem servisu bomo odstirali skrivnosti enolončnic s kuharskim mojstrom Mojmirjem Šiftarjem.
Ali je parket, za katerega 30 let nihče ni posebej skrbel, še primeren za obnovo, ali je bolje, da ga zamenjamo? Kako se lotiti ob obnovi ter kako ob prenovi? Kakšna podlaga je primerna in kako je z laki ali olji za zaščito? Katere lesne vrste so primerne za zunanje terase? Gost: Željko Gorišek z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Neveljaven email naslov