Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4271 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Če so začimbam v preteklosti pripisovali zdravilne lastnosti, jih danes uporabljamo zgolj kot izboljševalce okusov in zdi se, da smo na njihove blagodejne učinke kar malce pozabili. V sredinem Svetovalnem servisu se bomo spraševali, kako posamezne začimbe delujejo, kako jih uporabljati in kako pripraviti ustrezne začimbne mešanice. Ugotavljali bomo tudi, katere nam lahko pomagajo pri čiščenju telesa, katere nas pozimi pogrejejo ali preprečijo prehladna obolenja. Naša gostja bo poznavalka začimb, Marija Kočevar.
Slišnost in vidnost programov radiotelevizije Slovenija je kljub internetu in satelitom še vedno pomembna tema, še zlasti za poslušalce radia, ki ste pogosto mobilni. O pokritosti z FM signalom, o slišnosti v predorih, na obmejnih območjih in o pokritosti z digitalnim signalom DAB+ bomo v torkovem jutranjem servisu spraševali Bojana Ramšaka, vodjo skupine za razvoj pri Oddajnikih in zvezah RTV Slovenija.
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve odsvetuje vsa nenujna potovanja na Kitajsko in območja, na katerih je vzpostavljena karantena zaradi epidemije novega koronavirusa. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu bo na vprašanja o aktualnih varnostnih priporočilih, postopkih pridobitve vizumov ter nasvetih pred in med potovanjem odgovarjal vodja konzularnega oddelka Andrej Šter.
Institut varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija mora biti zagovornik kakovostnega javnega servisa ter angažiran posrednik med uporabniki in ustvarjalci, misli varuhinja pravic uporabnikov RTV Ilinka Todorovski, ki bo gostja petkovega svetovalnega servisa. Na kaj se nanašajo pritožbe televizijskih gledalcev? Kaj pohvalijo in kaj grajajo radijski poslušalci? Kaj najbolj moti uporabnike spletnega portala MMC? Kako se oblikuje argumentirana utemeljena pritožba? Kako vzpostaviti neposreden in spoštljiv dialog med uporabniki in ustvarjalci vsebin javnega medijskega servisa? V petek po osmi, na Prvem.
Tako imenovani "trn v peti" je pogost problem na stopalih. Bolečina se pri večini oseb najpogosteje pojavlja zjutraj, ko vstanejo. Pojavi se kot ostra zbadajoča bolečina v predelu pete, ki sčasoma popusti in se spremeni v dolgotrajno bolečino. Pa je trn v peti res tako trdovraten? Kako nam lahko pomaga ortoped, si lahko pomagamo sami? Na vprašanja bo odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped z UKC Maribor.
Kulturno dediščino, ki nas obdaja vsepovsod, varujemo in ohranjamo iz spoštovanja do prejšnjih rodov ali opravljenega dela starih mojstrov. Postopki obnove določenega predmeta potekajo tako, da se čim bolj ohranja original. Pri delu so tako uporabljeni enaki ali sorodni materiali, kot so bili uporabljeni ob nastajanju samega dela. Kdaj je torej primeren čas za restavriranje starega pohištva, slik na platnu in stenskih slik? O vsem tem v sredinem Svetovalnem servisu. Na vprašanja bosta odgovarjala restavratorka slik Anita Kavčič Klančar in restavrator starega lesenega pohištva Franci Kavčič.
Narava ta hip še počiva, kar pa ne pomeni, da lahko zares počivajo tudi vrtičkarji, ki si želijo v prihajajoči sezoni pridelati svoj krompir. Zima je namreč čas za izbiro prave sorte in premišljen nakup semena. Strokovnjak z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet Davor Špehar bo v torkovem Svetovalnem servisu povedal, kako krompir pravilno nakalimo, katere so prednosti in slabosti posameznih sort ter kako izbrati dober semenski krompir. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju, vaša vprašanja sprejemamo na elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in prek telefona in esemesov med oddajo.
Na področju preskrbe s krvjo smo v Sloveniji samozadostni. Tako imamo v povprečju vsak delovni dan na voljo med 350 in 400 krvodajalcev, ki z enim darovanjem pomagajo trem ljudem. Če ste stari med 18 in 65 let, tehtate več kot 50 kilogramov in ste dobrega zdravja in počutja, ste primerni za krvodajalca. Gostja: Polonca Mali, dr. med., spec. transf. med. z Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.
Preživnine prejemajo mladoletni in polnoletni otroci, ki se redno šolajo, prejemajo pa jih lahko tudi nekdanji zakonci in ostareli starši. Kako se lahko s preživninami zaplete, ko imajo starši deljeno skrbništvo, kako preživnino izterjamo od neplačnika in kako se usklajuje višina preživnine, bomo v petkovem Svetovalnem servisu spraševali odvetnico Nino Radulovič.
Nakup rabljenega avtomobila je lahko tvegana odločitev. Za to opravilo si je treba vzeti dovolj časa za pregled trga, organizacijo ogleda izbranega vozila in seveda natančnega pregleda pred nakupom. Kako pravilno pristopiti k nakupu, da izbira rabljenega avtomobila, ne bo postala velika napaka, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu pojasnil Igor Matko iz podjetja MTL Car Garage.
Zdravilni učinki termalnih voda so znani že zelo dolgo, saj so se pozitivnih učinkov te vode zavedali že stari Grki. Tudi rimski ostanki dokazujejo, da so Rimljani s pridom uporabljali naše termalne vrelce. Slovenija ponuja kar 87 naravnih termalnih izvirov in zdravilišča jih uporabljajo tako v zdravstvene kot preventivne in športno-rekreativne namene. O balneoloških, torej zdravilnih učinkih termalne vode, bomo v sredinem Svetovalnem servisu govorili s prof. dr. Zmagom Turkom, ustanoviteljem Inštituta za balneologijo in klimatologijo na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.
V zadnjih dveh letih je bilo število umrlih udeležencev v prometu najnižje v vseh letih, odkar merimo prometno varnost. To je brez dvoma lep obet. Vseeno sta lani na slovenskih cestah umrla 102 udeleženca cestnega prometa, to pa je natanko 102 preveč. Kako še izboljšati vozniško kulturo med Slovenci? Se znamo razvrščati v zastojih, zakaj je uporaba pametnih telefonov v prometu nespametna, kako omejiti hitrost vožnje in vožnjo pod vplivom alkohola? To je le nekaj vprašanj, na katera bomo skušali odgovoriti v torkovem Svetovalnem servisu. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju.
Ko govorimo o čuječnosti, govorimo o načinu posvečanja pozornosti. Gre za način zavedanja svojega doživljanja. Ko smo čuječi, je naša pozornost usmerjena na trenutno izkušnjo. Zavedamo se svojih misli, čustev, telesnih občutkov, zunanjega dogajanja. Gre za stanje, ko smo globoko v stiku s sabo, svojim okoljem in drugimi. Čuječnosti se lahko nauči vsakdo in to je tudi tema tokratne oddaje. Naš gost je Robert Križaj iz Centra za čuječnost sati. Voditeljica: Lucija Fatur.
Na policah trgovin je včasih izziv najti kozmetiko, ki ne vsebuje agresivnih vonjev, kričečih barv, toksičnih dodatkov in konzervansov. Kako jo prepoznati in – zakaj pa ne – kako jo izdelati doma? Kokosovo maslo, olivno olje, čebelji vosek, glina za masko za obraz, balzam za ustnice, šampon. Vse to so torej lahko sestavine naravne kozmetike. Če dodamo še eterična olja, je to t.i. aromakozmetika. Gostja: aromaterapevtka Ana Ličina iz Šole aromaterapije.
Vlada je konec preteklega leta v javno obravnavo dala predlog novega stanovanjskega zakona. Ta naj bi prinesel spremembe tudi pri upravljanju večstanovanjskih stavb – bilo naj bi učinkovitejše, mandat upravnika pa omejen na pet let. V četrtkovem Svetovalnem servisu gostimo Bojana Bučinela, neodvisnega svetovalca za upravljanje večstanovanjskih stavb, ki bo pokomentiral predlagano. Odgovarjal bo tudi na vaša vprašanja in poskušal pomagati pri zagatah, ki zadevajo še aktualen zakon.
V sredinem Svetovalnem servisu bomo govorili o medijski pismenosti in informiranosti ter o odgovorni rabi spleta in družbenih omrežij. Gre za veščine, ki so za uspešno delovanje v sodobni družbi nujno potrebne. Kako ločiti plačane in neplačane zadetke pri spletnem iskanju, kako prepoznati prevare, kako zavajajoče ali lažne novice in kako svetovati otroku, katera vsebina je zanj primerna, je samo nekaj vprašanj, na katera bomo iskali odgovore. K poslušanju in sodelovanju ste vabljeni tudi vi.
Ko se soočimo z diagnozo celiakija, moramo temu nujno prilagoditi prehranjevanje. O okusni brezglutenski kuhinji, o ravnanju z žitaricami, stročnicami, maščobami, o glutenskih pasteh v domači kuhinji, o tem, kako pripravimo okusen domač brezglutenski kruh, testenine in močnate jedi, bomo spraševali Suzano Kranjec, avtorico knjige Življenje brez glutena.
Veščina pogovarjanja ni samoumevna. Pogovori v težkih in neprijetnih okoliščinah so še večje breme zaradi razlik pri razumevanju bistva pogovora. Medtem ko so ženske usmerjene v odnose in čustva, so moški pri pogovoru usmerjeni v rešitev problema. Naša gostja bo Mojca Žirovnik, trenerka NLP (nevrolingvističnega programiranja), poslovni coach ter profesorica angleščine in geografije.
Čeprav smo sredi zime, pridelovalci zelenjave že razmišljajo o novi vrtnarski sezoni. Kdaj je čas za prvo setev, kako kombinirati vrtnine? Če boste sadike zanje vzgojili sami, vam bodo prav prišla tudi navodila za pripravo sadik, za ta bo v petkovem Svetovalnem servisu poskrbela doc. dr. Ana Slatnar z ljubljanske Biotehniške fakultete. Seveda so dobrodošla tudi ostala vaša vprašanja, povezana s pripravami na novo sezono na zelenjavnem vrtu. Pišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si, pošljite SMS sporočilo ali pokličite med oddajo.
Žalovanje je normalen odziv na smrt bližnje osebe, res pa je, da to lahko vsak počne na svoj način. Zakaj je žalovanje vendarle pomembno in kako se pogovarjati z žalujočimi, tudi recimo z otroki in mladostniki, ki so v družbi velikokrat nekakšni pozabljeni žalovalci? Gostja bo strokovna delavka Slovenskega društva hospic, psihologinja Radmila Pavlovič Blatnik.
Neveljaven email naslov