Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4272 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Študentje, ki bi v prihodnjem študijskem letu želeli bivati v študentskem domu ali pa bi radi za bivanje pri zasebnikih prejemali subvencijo, imajo čas za oddajo vloge še do petka, 16. avgusta. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu bo z nami Igor Brlek, vodja sektorja za študentske zadeve v Študentskem domu Ljubljana, ki bo ponudil nekaj nasvetov za takrat, ko se pri oddaji vloge zatakne. Govorili bomo tudi o bivalnih razmerah v javnih študentskih domovih.
Uporabnikov kolesarskih stez, ki so bile nekoč namenjene le kolesarjem je vedno več. Prihajajo razna električna vozila, ki dosežejo hitrost kolesa in že uporabljajo kolesarske steze, poznamo prometne cone, na katerih naj bi brez posebnih pravil sobivali pešci, kolesarji in drugi udeleženci v prometu. Kako se znajti na spreminjajočih se kolesarskih površinah, sprašujemo Leo Rikato Ružič, predsednico Ljubljanske kolesarske mreže.
Okužbe sečil sodijo med najpogostejše bakterijske okužbe in veljajo za enega najpogostejših razlogov za obisk zdravnika. Približno 40 odstotkov žensk in 12 odstotkov moških namreč v življenju doživi vsaj eno simptomatsko okužbo sečil, torej vnetje sečnice, sečnega mehurja ali ledvic. Tudi kar 15 odstotkov vseh predpisanih antibiotikov zdravniki predpišejo prav zaradi vnetja sečil. Kakšni so simptomi, kakšno je zdravljenje in kako preprečiti okužbe, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu povedal Jure Bizjak, specialist urolog s Kliničnega oddelka za urologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Tudi to poletje lahko med vožnjo po Sloveniji opazite številne lepo urejene vrtove, na katerih se bohotijo cvetoči okrasni grmi. Med temi je nekaj takih, ki so na naše okolje dobro prilagojeni in so tu že od nekdaj, z njimi večjih težav običajno ni. Vse več pa je različnih eksotičnih novosti, ki pri nas uspevajo le z ustrezno nego in veliko znanja. Tako o njih kot o poletni oskrbi bolj običajnih okrasnih grmov ter pripravi okrasnega vrta na jesen bomo v sredinem Svetovalnem servisu govorili s Petrom Ribičem, strokovnjakom za grmovnice z Biotehniškega centra Naklo.
Lani je v Sloveniji slabih 245 tisoč prostovoljcev opravilo skoraj 10 milijonov ur prostovoljskega dela. Razmišljate, da bi se jim pridružili? Katero področje prostovoljnega dela izbrati – socialno dejavnost, vzgojo in izobraževanje, področje rekreacije ali morda nudenje pomoči starostnikom na domu? Kako postati prostovoljec in kakšna znanja potrebujete za to, povemo v Svetovalnem servisu z gostjo Tjašo Arko, vodjo programa prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.
Počitnice in dopust so čas, ko imamo več časa zase, za svoj notranji, čustveni svet. In morda je prav dopust lahko priložnost, da začnemo z vadbo meditacije, ki bi potem postala redna spremljevalka našega vsakdana. Svetuje psihiater dr. Borut Škodlar, predstojnik Centra za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo, veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj izstopajoče. A za vsako vprašanje je dobro najti odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite odgovor iz prve roke. Na Prvem, vsak delavnik med 8.95 in 8.30.
Klimatske naprave so v vročih poletnih dneh in nočeh najbolj učinkovit način hlajenja. Če želimo imeti v stanovanju prijetno hladen in čist zrak, je nujno potrebno tudi redno vzdrževanje. Kako torej za napravo pravilno skrbeti in katere so najpogostejše napake pri uporabi klimatske naprave? O vsem tem bomo govorili v četrtkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal strokovnjak za klimatske naprave Lev Mioč.
Kaktuse, ki izvirajo z ameriške celine, je staremu svetu prvi predstavil Krištof Kolumb in navdušil Evropejce. A nenavadne rastline z bodicami so si dolgo lahko privoščili le višji sloji. Sčasoma pa so kaktusi zaradi nezahtevne oskrbe postali priljubljeni tudi v skromnejših domovih in vrtovih. Kako dolgo lahko zdržijo brez vode in ali so zato idealna rastlina, ki nam omogoča daljše odsotnosti brez pomoči sosedov? Kakšno oskrbo zahtevajo, kako pospešiti njihovo cvetenje in kako rešiti preostale težave, ki jih morda imate s kaktusi, bo v sredinem Svetovalnem servisu pojasnil odličen poznavalec in gojitelj kaktusov Zvone Rovšek.
Burgerji so v zadnjih letih dobili domovinsko pravico tudi v naših krajih, predvsem pa presegli stereotip prepečene pleskavice. Kako pripraviti slastne, mehke štručke ali bombete, ki so temelj odličnega burgerja? Kako zanj izbrati pravo meso in kako ga pravilno speči na žaru? Če k temu dodamo še zelenjavo z domačega ali sosedovega vrta, doma pripravljene omake in namaze ter ščep kulinarične domišljije, bomo prepričali tudi najbolj izbirčne jedce. Vse o burgerjih v torkovem svetovalnem servisu, ko bo naš gost poznavalec in raziskovalec peke na žaru Matej Stipanič.
Slovenske gore vsako leto obišče okoli 1,7 milijona planincev, zato so novice o nesrečah – posebej ob poletnih koncih tedna – stalnica. Številni gredo na turo nepripravljeni in v neprimernih vremenskih razmerah. Zakaj moramo vzpon začeti dovolj zgodaj in kaj narediti, če se zgodi nesreča? Gost: Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, alpinistični inštruktor in gorski reševalec.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo, veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj izstopajoče. A za vsako vprašanje je dobro najti odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite odgovor iz prve roke. Na Prvem vsak delavnik med 8.05 in 8.30.
Če si za zajtrk privoščite skodelico polnozrnatih kosmičev in kozarec pomarančnega soka, ste že zaužili polovico priporočene dnevne mere sladkorja. Medtem ko precej soli vsebujejo juhe iz vrečk, veliko sladkorja najdemo v vnaprej pripravljenih obrokih in omakah pa v jogurtih z manj maščobami. V katerih živilih se še skrivata »prikriti« sladkor in sol, bomo v Svetovalnem servisu vprašali certificirano prehransko terapevtko Aljo Dimic.
Dotrajan material in popravilo napak pri načrtovanju iz preteklosti sta le dva razloga za obnovo strehe. Gre za zahteven projekt, pri katerem je zelo pomembna pravilna izbira strešnikov in tudi izvajalca prenove. Kako poteka prenova ostrešja? Katere strešnike izbrati, da bo streha kljubovala različnim vremenskim razmeram? O vsem tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal krovec in klepar Bojan Skubic.
Razdražljivost, oblivi vročine, pridobivanje kilogramov in utrujenost so neprijetne težave, ki lahko poslabšajo življenje žensk po petdesetem letu starosti. Zakaj se pojavijo ti znaki in kako jih lahko omilimo na naraven način? Svetuje biologinja in vodnica skozi menopavzo Magdalena Fabčič.
Kirurgi s pravilno tehniko šivanja in nežnim ravnanjem s tkivom praviloma poskrbijo, se bo rana po operaciji lepo zacelila. Enako pomembna je potem tudi bolnikova nega brazgotine. Kakšne posledice pusti zanemarjanje ran in brazgotin ter katere kreme in obliži so zanje najboljši? Gost: travmatolog Aleš Fischinger, dr. med iz UKC Ljubljana in z Zavoda za nego brazgotin.
Problem sladkorne bolezni je v tem, da je sladkor v krvi lahko že visok, pa nam naše telo tega še ne sporoča. Težave – kot so pogosta žeja in uriniranje ter hujšanje in meglen vid – se navadno začnejo šele, ko je sladkor nad vrednostjo 10. Prav zato so pomembni preventivni pregledi. Gostja: doktorica Jelka Zaletel, doktorica medicine, diabetologinja iz ljubljanskega Kliničnega centra.
Za najbolj zagrizene gobarje se v gozdu v skoraj vsakem letnem času kaj najde. Vendar prava gobarska sezona, ki tudi pri nas v gozdove vedno privabi zelo veliko ljudi, traja od junija do konca oktobra. Pred začetkom letošnje bo gostja Svetovalnega servisa na Prvem predsednica Gobarskega društva Bisernica Celje Ana Ivanovič. Pričakujemo tudi vaša vprašanja živo – pokličite telefonsko številko 01/475 22 22 ali pa nam med oddajo pošljite elektronsko sporočilo ali SMS.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo, veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj izstopajoče. A za vsako vprašanje je dobro najti odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite odgovor iz prve roke. Na Prvem, vsak delavnik med 8.95 in 8.30.
Tapete se vračajo v slovenske domove, pravi gost torkovega Svetovalnega servisa slikopleskarski mojster in član upravnega odbora sekcije slikopleskarjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Dušan Presetnik. V oddaji, v katero se lahko vključite tudi s svojimi vprašanji, bomo govorili o njihovem nameščanju in še prej odstranjevanju ter primerni pripravi površine. Naš gost pa bo z vami delil tudi nasvete o najbolj optimalnih pleskarskih rešitvah za beljenje in barvno popestritev tako zasebnih kot poslovnih prostorov.
Neveljaven email naslov