Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4271 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Lani je več kot polovica Slovencev na spletu opravila vsaj en nakup. 75 odstotkov teh nakupov se konča brez zapletov, a kaj storiti v tisti četrtini primerov, ko ni tako? Četrtkov svetovalni servis namenjamo varnemu spletnemu nakupovanju, reševanju reklamacij, opozarjamo pa tudi na spletne prevare. Z nami bosta Romana Javornik z Evropskega potrošniškega centra in Jasmina Mešič z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Si-CERT. Vabljeni k sodelovanju takoj po osmi uri.
December ni le najbolj prazničen in okrašen, ampak tudi najbolj dišeč mesec leta. Prava slovenska potica, cimetove zvezdice, vaniljevi rogljički in božični sadni kruh so le nekatere od priljubljenih slaščic, ki ob praznikih zadišijo iz marsikatere kuhinje. Da bodo letos še boljše, ravno prav rahle, odličnega okusa in zapeljivega videza, bo s svojim bogatim znanjem v sredinem Svetovalnem servisu poskrbela Cecilija Per, učiteljica slaščičarstva iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Tudi sami lahko dodate svoj priljubljen recept, pišite nam na radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
December je tu, reklame v poštnih nabiralnikih in televizijski oglasi so polni takih in drugačnih igrač. Kako ohraniti ravnovesje med otrokovo željo in igračami, ki so ene bolj, druge manj koristne za njegov razvoj? Če je igrača otroku danes zanimiva, jutri pa bo nanjo že pozabil, je to znak, da je zato slaba? Razvojno psihologinjo dr. Ljubico Marjanovič Umek bomo v torkovem Svetovalnem servisu vprašali, kakšne so lastnosti kakovostnih igrač in kako jih prepoznamo glede na ciljno starostno skupino. Pišite na radioprvi@rtvslo.si.
Na pragu zime bo gost ponedeljkovega Svetovalnega servisa dr. vet. med. Marjan Kastelic. Govorili bomo o skrbi za različne hišne ljubljenčke – od papagajev, miši, želv, do mačk in psov – v najhladnejših dnevih. Izvedeli boste, komu nizke temperature ustrezajo, kdo ima rad sneg in mrzel zrak ter katerim živalim moramo pozimi omogočiti dodatno gretje. Govorili pa bomo tudi o zoonozah, boleznih, ki se z živali prenašajo na človeka.
Število smrti zaradi aidsa se po svetu zmanjšuje predvsem zaradi večje dostopnosti do zdravil. Slovenija se sicer uvršča med države z nizkim deležem s HIV-om okuženega prebivalstva, število okuženih celo upada. Zvišuje pa se število drugih spolno prenosljivih okužb. Ob bližajočem se svetovnem dnevu boja proti aidsu bomo v petkovem Svetovalnem servisu govorili o spolnih boleznih, o zdravljenju in o metodah preprečevanja njihovega širjenja. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju.
Kislo zelje je zelo zdravo živilo, ki ga uvrščamo predvsem na jesenske in zimske jedilnike. Kakšen je pravilen postopek kisanja zelja in repe, katere sorte zelja so najboljše za kisanje? Kakšni pogoji so potrebni za dobro fermentacijo in katere so najpogostejše napake pri kisanju zelja? Odgovore prinaša četrtkov svetovalni servis, ko bo naš gost profesor doktor Janez Hribar z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Pokličite nas ali nam pišite. Po osmi uri na Prvem.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Ko se obdobje plodnosti izteče, prideta klimakterij in menopavza. Od česa je odvisno, kako zgodaj napoči menopavza? Lahko s spremembo prehrane in redno rekreacijo ublažimo oblive? Tudi razdražljivost in nespečnost sta lahko posledici menopavze – kaj storiti? To bomo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu vprašali Sabino Senčar in Urško Bizjak Ogrinc, doktorici medicine, specialistki ginekologije in porodništva.
Rentgensko slikanje, ultrazvok, računalniška tomografija in magnetna resonanca so najbolj razširjene oblike radioloških preiskav. Zlomljena kost – sledi rentgen, bolečine v trebuhu – ultrazvok, močna bolečina v glavi – CT, dolgotrajna bolečina v hrbtenici – magnetna resonanca in tako naprej. Na vprašanja o pripravah na take preglede, samem poteku in tudi o mogočih zapletih odgovarja doc. dr. Vladka Salapura, dr. med., spec. radiologinja.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
V Centru za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica vsakodnevno obravnavajo nove paciente, ki spadajo v skupino t. i. nekemičnih odvisnikov. Od spletnega nakupovanja, igranja igric in ukvarjanja z mobilnim telefonom so odvisni tako majhni otroci kot tudi starejši med nami. Kako se spopasti z novodobnimi oblikami zasvojenosti oziroma kako preprečiti najhujše, ali zdravljenje poteka postopno ali moramo določene razvade preprosto takoj prekiniti? Gost: vodja Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica in terapevt Miha Kramli.
Številne afere, ki so jim sledili umiki različnih izdelkov, predvsem živil s polic trgovin, so med potrošniki vzbudile tudi dvom o ustreznem delovanju tržnega inšpektorata. Pa so tržni inšpektorji res pristojni za nepravilnosti na področju živilske industrije? Kaj je pravzaprav njihova naloga in kakšne so njihove pristojnosti? To bo v torkovem Svetovalnem servisu razložila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. Odgovarjala pa bo tudi na vaša vprašanja o najemu potrošniških posojil, vračanju ali menjavi kupljenega blaga in zavajajočem oglaševanju. Pišite na radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
S. p., d. o. o., d. n. o., delniška družba ter zavod in fundacija – katero pravno obliko izbrati, ko se odločamo za ustanovitev svojega podjetja? Koliko kapitala moramo zbrati za odprtje posamezne oblike in ali lahko pred krajo zavarujemo svojo poslovno idejo? Postopek ustanavljanja podjetja in podjetniške zagate so tema četrtkovega Svetovalnega servisa, na vprašanja odgovarja Borut Borštnik iz Zavoda Mladi podjetnik.
Kateri so najpogostejši viri neionizirnega elektromagnetnega sevanja, ki smo mu izpostavljeni v vsakdanjem življenju? Kakšna je razlika med mestom in podeželjem? Kako bo na našo izpostavljenost vplivala zgostitev anten nove generacije telekomunikacijske tehnologije in uporaba mikrovalovnih frekvenc? Kaj lahko sami naredimo za zmanjšanje izpostavljenosti? To so vprašanja, na katera v Svetovalnem servisu odgovarja dr. Blaž Valič z Inštituta za neionizirna sevanja.
Mesec november je že nekaj časa namenjen zdravju moških, predvsem opozarjanju o raku na modih in prostati. Vnetje prostate se najpogosteje pojavi pri moških v srednjem življenjskem obdobju. Povzročitelji vnetja so lahko bakterije, virusi ali kemični dejavniki. Kaj lahko stori moški zase in za preprečevanje bolezni? Katere preiskave so potrebne pri težavah z uriniranjem? O vsem tem v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal specialist urologije, doktor Dejan Bratuš.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Kako naj se starši odzovejo na trmo, slabe ocene, visenje na mobilnem telefonu? In zakaj je pomembno, da je že majhnemu otroku tudi kdaj dolgčas? O vsem tem z gostom Markom Juhantom, specialnim pedagogom za motnje vedenja in osebnosti.
Neveljaven email naslov