Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4271 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Vas je zima pripravila do razmisleka o energetski obnovi vaše hiše? Večje udobje bivanja in prihranki energije sta cilja, ki jih zasledujemo pri tem. Kaj pomeni in kaj vključuje celovita energetska prenova eno- ali dvostanovanjske hiše? Kakšen naj bo vrstni red ukrepov? Kako v prenovo vključiti obnovljive vire energije? Ali lahko starejšo hišo spremenimo v pasivno? Kako financirati takšno prenovo? Gost sredinega svetovalnega servisa bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.
Oko je najpomembnejše človeško čutilo, saj prek njega prejmemo približno devetdeset odstotkov vseh informacij iz okolja. Na naš vid večkrat sami vplivamo negativno, na primer, če si pri delu z računalnikom ne vzamemo dovolj odmorov, pozabimo mežikati, imamo zaslon preblizu oči. Takrat se lahko pojavi sindrom računalniškega vida, ki ga nakazujejo utrujenost, glavobol, razdražene oči, zamegljen, dvojni vid. O tem, kako se mu izogniti ter kako sicer skrbeti za zdravje naših oči, v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo doc. dr. Nataša Vidovič Valentinčič, dr. med., specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana.
Tek ni modna muha, ampak je lahko dober način preživljanja prostega časa. Hkrati je koristen za telesno in duševno zdravje. Vsem, ki bi to pomlad radi iz hoje prešli v tek, svetuje profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik. Pojasnjuje tudi, zakaj se pri tekaških začetnikih lahko pojavijo neprijetne poškodbe, in svetuje, kako se jim izogniti.
Čeprav se zdi, da je do glavne turistične sezone še daleč, je za sobodajalce zdaj pravi čas, da začnejo urejati nepremičnine, pa tudi svoj status, da bodo lahko ta posel opravljali skladno s predpisi. Kako do statusa sobodajalca, je oddajanje v kratkoročni najem turistom res tako dobičkonosno, kot je videti na prvi pogled? Kaj moramo vedeti o platformah, kot sta Airbnb in Booking? Gostja petkovega svetovalnega servisa je licenčna nepremičninska posrednica Zarja B. Mavec.
Na kaj moramo biti pozorni pri izpolnjevanju vpisnega lista, kaj pomeni število točk, ki nam pripada, in to, da smo uvrščeni na čakalno listo? In seveda, kdaj moramo oddati vlogo za znižano plačilo vrtca ter kako je potem s samim uvajanjem? Gostji: Vida Starič Holobar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije.
V Sloveniji je onesnaženost zraka s prašnimi delci PM10 v vseh večjih mestih, pa tudi v Zasavju, žgoč problem, saj velike koncentracije, ki so značilne predvsem za zimski čas, močno ogrožajo naše zdravje. Glavni viri onesnaženja so promet, individualna kurišča in industrija. Kako lahko kot posamezniki pripomoremo k zmanjšanju, pa v sredinem Svetovalnem servisu z Janijem Urankarjem iz Društva trajnostne energetike Zagorje.
Mnogim se že oglaša ribiška strast in jih kliče v naravo, k vodi. Če ste med njimi, je zdaj skrajni čas, da preverite, ali ribiška oprema deluje in ali so kolesca podmazana. Čez nekaj dni, 1. marca se bo začela ribiška sezona, v nekaterih vodah pa že 29. februarja za ribolov postrvi. Pred začetkom ribiške sezone bomo obnovili osnove ribištva, na vprašanja o tem kaj vse počnejo ribiči in kakšno znane potrebujejo bo odgovarjal naš gost IGOR MILIČIČ, sekretar Ribiške zveze Slovenije.
Zadnje plače za januar so bile izplačane v preteklem tednu – ste si pogledali plačilno listo in preverili, če vam je delodajalec pravilno obračunal dodatke? Če ste prejemnik minimalne plače, bi to morali narediti skorajda obvezno. S 1. januarjem so iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki, tudi za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela. O novih pravilih z vodjo ljubljanske enote inšpektorata za delo Alenko Fritz Kolbe.
Sterilizacija je poseg, ki trajno reši vprašanje kontracepcije in je obenem ena od najzanesljivejših oblik preprečevanja nosečnosti. Kljub temu, da je pri ženskah poseg nekoliko bolj zapleten, kot pri moških, se v Sloveniji za sterilizacijo odločajo pretežno ženske, zakon pa jo dovoljuje le osebam, starejšim od 35. let. Za kakšen poseg gre, za koga je sterilizacija priporočljiva, kakšni so možni zapleti in stranski učinki in ali je sterilizacija tudi reverzibilna , na ta in druga vprašanja bo v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjal dr. Sašo Drobnič z Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Na »debeli« četrtek v svetovalnem servisu preverjamo, ali mora biti pust res masten okoli ust. Kaj pa bolj zdrava ali vsaj manj mastna različica pusta? Vas zanima, kolikokrat med cvrtjem obrnemo krof, ali pa kako vanj pride marmelada? Na pustni mizi se krofom lahko pridružijo suha juha, godla, zelje in repa, pa seveda ocvirkovka in miške. Ali poznate štulo, ki jo pripravimo iz prosene kaše? Po pustu pride post, zato vam predstavimo tipično slovensko postno jed - trojko, pa tudi na polenovko ne bomo pozabili. Naša gostja bo Majda Rebolj, učiteljica kuharstva na Srednji šoli za gastronomijo in turizem v Ljubljani.
Akvarij res zaživi šele po dveh mesecih od zagona, saj se šele takrat v njem ustvari stabilen vodni biotop. Kako poskrbeti, da biološko ravnovesje v akvariju ostane táko, kot mora biti in da bodo prebivalci akvarija zdravi in zadovoljni, bomo povedali v sredinem Svetovalnem servisu. Za Slovenijo je značilna trda voda, zato bo Robert Leitinger, strokovnjak za akvaristiko, razložil tudi, kako jo uravnavati. Pridružite se nam po osmi!
Čeprav čas merimo s številnimi sodobnimi napravami, je še vedno razmeroma veliko tistih, ki imajo na roki mehansko uro, doma tudi stensko ali stoječo, morda pa se kje v predalu skriva še dedova žepna ura. Če razmišljate o tem, da bi jo znova obudili v življenje, vam bo pomagal torkov Svetovalni servis. V njem se nam bo pridružil urarski mojster David Lečnik iz Celja, ki bo odgovarjal na vprašanja o pravilni negi ur. Pišite nam na radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo!
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Če naš vsakdanjik ne dopušča dovolj časa za samostojno iskanje partnerja, lahko to počnemo prek različnih, tudi hitrejših kanalov. Se udeležimo različnih dogodkov, namenjenih samskim, ali se celo včlanimo v ženitno posredovalnico. Pa morajo biti takrat naša merila strogo zastavljena ali je bolje, da se takšnim podjetjem popolnoma prepustimo? Gostji: Nina Slapnik, organizatorka dogodkov za samske, in Mojca Terezija Kiralj, vodja ženitne posredovalnice iz Maribora.
Odpoklic je ena izmed osnov šolanja psa. Če ste se ga lotili pravilno, bo pes ob besedi ali žvižgu takoj pritekel k vam. Pogosti ukazi so tudi sedi, prostor, tačka, mnogi lastniki pa si želijo še, da bi pes na povodcu hodil sproščeno in ne vlekel. Kako se lotiti šolanja mladega psa in kako prevzgojiti psa, ki je že pridobil nezaželene navade, se bomo spraševali v četrtkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo kinologinja Mia Zahariaš.
12. februarja se odpira prvi prijavni rok za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2020/2021, dijaki lahko torej že oddajo svojo vlogo za vpis, a najbrž bo večina počakala vsaj še do informativnih dni, ki bodo na srednjih šolah, fakultetah in visokošolskih zavodih potekali konec tedna. Kako pomembna je odločitev, ki jih čaka, in na podlagi česa se osnovnošolci in srednješolci odločajo, kje bodo nadaljevali šolanje? Kakšni so postopki za vpis, katerih datumov ne smejo zamuditi in do kakšnih napak največkrat pride pri oddaji prijav? O tem v sredinem servisu z gostjama Ajdo Erjavec iz svetovalne službe Gimnazije Vič in Simono Planinc z OŠ Solkan.
Smrčanje, kot simptom težav z dihanjem, ne moti le spanca posameznika, ampak povečuje tveganje za resne okvare srca in pljuč. Smrčanje torej odločilno vpliva na posameznikovo zdravje. Kako lahko smrčanje zdravimo in kateri so poglavitni vzroki za to dihalno motnjo? O vsem tem bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal specialist za ušesa, nos in grlo, doktor medicine Bojan Hoenigman.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
V Sloveniji deluje nekaj več kot 23.000 društev, v vsaki občini imamo vsaj eno kulturno društvo, športno društvo, društvo upokojencev, planinsko društvo in mnoga druga. V februarju in marcu večina društev organizira letne skupščine oz. občne zbore, zato bomo v petkovem Svetovalnem servisu posebno pozornost namenili delovanju skupščin in sprejemu letnega poročila. Kakšna je vloga nadzornih odborov, kako sklicati skupščino, kdaj ta veljavno odloča in na podobna vprašanja o pravnih vidikih delovanja društev bo odgovarjal Matej Verbajs, vodja pravne službe Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
Tudi letos bodo starši v osnovno šolo vpisali otroke, ki so ali bodo do konca letošnjega koledarskega leta dopolnili šest let. Ker so nekateri otroci rojeni v začetku leta, drugi novembra ali decembra, pa nekateri starši – tudi zaradi razvojnih razlik – razmišljajo o odlogu šolanja. Pod kakšnimi pogoji je ta mogoč, kako sicer poteka vpis ter kakšni so pogoji za šolanje na domu, izveste v četrtkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Anton Baloh, direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Neveljaven email naslov