Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4269 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Klimatske naprave zagotovijo bolj znosne bivalne pogoje v najbolj vročih dneh, v prehodnih obdobjih lahko z njimi prostore tudi ogrejemo, zaradi klime pa se lahko tudi prehladimo. Kaj moramo vedeti, preden se odločimo za nakup klimatske naprave? Kakšno moč klimatske naprave potrebujemo in kdaj zadošča prenosna klimatska naprava? Kakšna je razlika med inverter in klasično klimatsko napravo? Kaj pa poraba energije za delovanje klimatske naprave? V petkovem svetovalnem servisu boste izvedeli tudi, kako klimatsko napravo redno in pravilno vzdržujemo.
Ko se nekdo utaplja, ga moramo iz vode potegniti v treh minutah, sicer je verjetnost preživetja hitro manjša. Po petih minutah recimo pade pod 50 odstotkov. Med kopanjem v morju, rekah, jezerih in drugih naravnih kopališčih ter seveda bazenih namreč ne smemo pozabiti na nekatere osnovne ukrepe. Predvsem pa – ne smemo precenjevati svojih sposobnosti. Gost: Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje Podvodna reševalna služba.
Trenutne zaloge krvi so sicer nizke, a še vedno z njimi pokrivajo potrebe po krvi. Je pa seveda tudi transfuzijska služba uvedla dodatne zaščitne ukrepe, s katerimi krvodajalcem in zaposlenim omogočajo varno okolje in varen odvzem krvi. Kako torej poteka krvodajalstvo po epidemiji, katere krvi primanjkuje? Na vaša vprašanja odgovarja Irena Razboršek, dr. med., spec., direktorica Oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino.
Pred šolarji so zadnji dnevi pouka tega zelo posebnega šolskega leta, pred njimi pa so počitnice. Kako naj preživijo proste tedne, ki so pred njimi? Odločitve zaradi nejasne situacije, ki jo pred družine postavlja koronavirus, so težje kot ponavadi. Na kaj naj bodo pozorni starši, ko izbirajo počitniška varstva in letovanja za svoje otroke? Kakšne izkušnje lahko mladi sicer na njih pridobijo? Kako premagati domotožje ali dolgčas? Odgovarjala bo Darja Krebelj iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.
Začenja se poletna gorniška sezona, letos bo v naših gorah zaradi epidemije koronavirusa obisk verjetno še večji. V izogib težavam ali celo nesrečam v gorah prihaja v studio Prvega Matjaž Šerkezi, strokovnim sodelavec PZS in gorski reševalec, ki bo odgovarjal na vaša vprašanja v zvezi z gorništvom, izvedeli pa boste tudi to, kako in kje boste lahko v gorah porabili vaše turistične bone. Pokličite nas na telefonski številki 01/475 22 22 ali nam vprašanje zastavite na naši spletni strani na naslovu radioprvi.si.
Minimalni znesek regresa za leto 2020 je 940,58 € bruto. Delodajalci ga morajo – z nekaj izjemami – izplačati najpozneje do 1. julija. Gre za pravico, ki je vezana na pravico do letnega dopusta. Minimalni letni dopusta za zaposlenega, ki dela 5 dni v tednu, pa je 20 dni. Obeh tem – koriščenja dopusta in izplačila regresa – se lotimo v četrtkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo vodja območne enote Ljubljana z Inšpektorata RS za delo Alenka Fritz Kolbe.
Finančna uprava je v drugem svežnju poslala skoraj 687 tisoč informativnih izračunov dohodnine, od tega 244 tisoč zavezancem ali več kot tretjini z doplačilom. Menite, da je informativni izračun pomanjkljiv, se z njim ne strinjate? V tem primeru lahko finančni upravi posredujete ugovor. Skrajni rok za ugovor je 29. junij. Na vprašanja odgovarja Neli Komar Novak s Finančne uprave Republike Slovenije.
180 centimetrov velik človek mora za nanos sončne kreme uporabiti 40mililitrov izdelka in to potem vsaki dve uri oziroma po prihodu iz vode obnoviti. Vendar to je le en steber zaščite pred soncem. Zdravega sončenja namreč ni, tako kot ni zdrave zagorelosti. V torkovem Svetovalnem servisu o zaščitnih faktorjih in drugih oznakah na kremah, pa tudi o zgodnjem odkrivanju kožnega raka. Gostja: prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje.
Skoraj ni človeka, ki ga ne bi kdaj zabolelo v hrbtu in križu. Kadar pa se bolečina razširi še v nogo in stopalo, gre kar za dve diagnozi, ki ne obetata nič dobrega: za hernijo diskusa in išias. Kaj takrat pomaga: gibanje ali mirovanje, gretje ali hlajenje? Morda protibolečinske tablete? Kakšna je prva pomoč, ko zaboli, ko zagrabi išias? Ali in kdaj je potrebna operacija? V Svetovalnem servisu v živo svetuje ortoped Andrej Prlja.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Vlada Republike Slovenije je izdala uredbo o načinu uporabe turističnih bonov, ki bodo na voljo od 19. junija do konca leta. Bon, ki bo unovčljiv za nastanitev ali za nastanitev z zajtrkom, bo deljiv in se bo lahko unovčil v večkratnem znesku. Vseeno ostaja veliko neznank in vprašanj, na katere bomo odgovarjali v četrtkovem svetovalnem servisu. Podorobneje v pogovoru s Heleno Cvikl z Direktorata za turizem.
Doslej je človeštvo spoznalo že nekaj deset tisoč sort vseh mogočih vrtnic. Večina jih je že pozabljenih, vse pa temeljijo na kakšnih 120 vrstah pravih – prvobitnih šipkov. Vrtnice, ki so gojene sorte šipkov, so znane vsaj 5000 let. Stare civilizacije so jih poznale kot zdravilne rastline, uporabljali so jih tudi v prehrani in kozmetiki. Danes je njihova vloga predvsem okrasna in da bi dobro uspevale, bo ljubiteljem in gojiteljem v sredinem Svetovalnem servisu z nasveti pomagal Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok.
Zjutraj je vprašanje: Kako pa kaj vaša prebava?, pravzaprav kar na mestu.Težave in bolečine namreč niso tako redke spremljevalke tega vsakodnevnega opravila. Kdaj moramo nujno po nasvet k zdravniku, kdaj in kako si lahko pomagamo sami? Ali in kdaj je nevarna bolečina? Na vaša vprašanja bo v torkovem svetovalnem servisu odgovarjal prof. dr. Pavle Košorok, dr. med., kirurg. Pokličite ali nam pišite. Voditeljica: Lucija Fatur
Celjenje ran je kompleksen proces. Kirurgi s pravilno tehniko šivanja in nežnim rokovanjem praviloma poskrbijo, da se rana po operaciji lepo celi. Vendar enako pomembna je tudi nega rane in še ne zrele brazgotine s strani bolnika. Kako prepoznamo vnetje ter kakšne kreme in obliže izbrati? Gost: travmatolog Aleš Fischinger, dr. med iz UKC Ljubljana in Zavoda za nego brazgotin.
V petkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o darovanju organov. Od leta 2004 ima v Sloveniji vsakdo možnost, da svojo odločitev o darovanju po smrti tudi uradno zabeleži, do zdravljenja s presajanjem pa imajo pravico vsi slovenski državljani. Razjasnili bomo, kdo je primeren kot darovalec organov, kakšni so postopki in aktivnosti na področju pridobivanja darovalcev in tudi, kako darovalec lahko postanete sami. Naš gost bo Andrej Gadžijev, dr. med., pomočnik direktorice za strokovno-medicinske zadeve na zavodu Slovenija transplant.
V poletnem času se bo marsikdo odločil za prenovo strehe. Kako poteka prenova ostrešja in kako izboljšati toplotno izolacijo? Katere strešnike izbrati, da bo streha kljubovala različnim vremenskim razmeram? O vsem tem bomo govorili v četrtkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal krovec in klepar Igor Zbičajnik.
Po podatkih Centralnega registra kopitarjev je v Sloveniji skoraj 26 tisoč konj. Največ je križancev, sledijo slovenska hladnokrvna, posavska in lipicanska pasma. Ali pasemski konji pogosteje zbolijo, imajo več dednih bolezni in napak, je eno od vprašanj, ki jih bomo načeli v sredinem Svetovalnem servisu z dr. vet. med. Ireno Marc. Z nami bo tudi Jana Jašovič Memon iz Združenja rejcev lipicanca Slovenije, ki bo odgovarjala na vprašanja o reji konj.
Zdravstvena kriza povezana s pandemijo novega koronavirusa, se bo zagotovo prelevila v ekonomsko in socialno. Zreli in mladi podjetniki bodo iskali nove poslovne priložnosti, razmišljali bodo o trgu in času prilagojenih izdelkih in storitvah. Vendar pot od dobre poslovne ideje do vzdržnega poslovnega modela ni preprosta. Kako klub Poslovnih angelov prepoznava in selekcionira dobre poslovne zamisli? Kakšne spodbude ponuja start up-om? Kaj pomeni »smart money« ali »pametni denar«? Gost torkovega svetovalnega servisa bo Branko Drobnak predsednik kluba Poslovnih angelov Slovenije.
Delež kadilcev v Sloveniji ostaja okoli četrtine. Ker večina kadilcev začne kaditi pred dopolnjenim 18. letom, ozaveščanje mladih ostaja pomemben element boja proti kajenju. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu bomo z Nino Rogelj iz neprofitne, mladinske organizacije Brez izgovora, med drugim govorili o oglaševanju in nemoralnih marketinških prijemih tobačne industrije.
Geslo letošnjega tedna gozdov »Skrbno z gozdom!« je namenjeno tako lastnikom kot uporabnikom gozdnih površin. Katera pravila vključuje gozdni bonton? Katere ukrepe obsega celovita sanacija poškodovanih gozdov? Koliko znaša strošek obnove s sadnjo sadik na hektar? Kaj morajo lastniki narediti za dobro kondicijo gozdov, da preprečijo razvoj bolezni in škodljivcev? Gost petkovega svetovalnega servisa bo magister Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije.
Neveljaven email naslov