Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4243 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Razkroj lesa povzročajo številni dejavniki žive in nežive narave. Mehanski, fizični in kemijski vplivi na eni strani ter insekti, glive in plesni lahko poškodujejo ali povsem uničijo vašo ograjo, ostrešje, parket in pohištvo. V četrtkovem svetovalnem servisu po osmi na Prvem bomo govorili o učinkoviti zaščiti lesa. Profesor doktor Franc Pohleven z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani nam bo pojasnil tudi, zakaj so kozolci dober primer konstrukcijske zaščite lesa.
Hemogram oziroma krvna slika je odvisna od različnih dejavnikov: od časa in načina odvzema, uživanja zdravil, tudi stresa – športniki recimo imajo dan po aktivnostih vedno povišano število levkocitov. Kaj pomenijo različne oznake in vrednosti na krvni sliki ter kdaj moramo biti ob spremembah pozornejši? Gostja: prim. prof. dr. Marjana Glaser Kraševac, dr. med., iz UKC Maribor.
8. septembra fizioterapevti zaznamujejo svoj dan. Ob letošnjem svetovnem dnevu želijo opozoriti na izzive, s katerimi se soočajo v času novega koronavirusa, saj je fizioterapija zdaj še posebej pomembna - prispeva h krepitvi zdravja, za preventivo pred boleznijo in je pomemben del okrevanja tistih, ki so preboleli covid-19. V torkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal mag. Janez Špoljar, predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije. Pokličite ali nam pišite.
Oblivi, nočno potenje, nespečnost in razdražljivost so ženskam po petdesetem letu starosti znane težave. Vendar ne vsem. Zakaj imajo nekatere težave v menopavzi, druge pa jih sploh ne zaznajo? Kako si lahko pomagajo same? Kdaj je priporočeno hormonsko nadomestno zdravljenje? Kateri pregledi so predpisani in priporočljivi? Naša gostja je prof. Bojana Pinter, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Užitne samonikle rastline rastejo vse leto, niso pa vedno primerne za uživanje. Nabiranje in priprava divje hrane je lahko kuharsko-gurmanski izziv, hkrati pa aktivno in zdravo preživljanje prostega časa v naravi, ob katerem se še marsikaj naučimo. Divja zelenjava s travnikov in gozdov, začimbne in čajne rastline ter rastline z užitnimi plodovi. Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo Dario Cortese, samostojni publicist, poznavalec užitnih divjih rastlin ter avtor številnih knjig na temo divje hrane.
Glede na prevladujoče note ločimo cvetne, začimbne, lesne, sadne in sveže vonje parfumov. Kako sami izdelamo parfum ali kakšno drugo dišavo, prijazno do okolja, zdravja in počutja? Zakaj nas bo pri sintetični dišavi iz trgovine verjetno hitreje bolela glava in na drugi strani, ali so naravni parfumi lahko obstojni? Gostja bo aromaterapevtka Ana Ličina iz Aroma Atelier.
Na prvi dan novega šolskega leta nam vprašanja, kateri je bil vaš najljubši šolski predmet, ne boste zamerili. In če odgovor ni ravno slovenščina, se gotovo kdaj znajdete v zagati, kako jo pravilno uporabiti. Gostja torkovega Svetovalnega servisa bo red. prof. dr. Andreja Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Jezikovna vprašanja zanjo že sprejemamo na naši spletni strani in elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
V vrtni mlaki ni rib, zato se tam lahko razmnožujejo dvoživke, žuželke in druge živali, ki so doma v stoječi vodi. Zakaj je strah pred komarji ob vrtni mlaki odveč, kako vanjo privabiti želene živalske obiskovalce in zakaj je vrtna mlaka lahko dober učni pripomoček, pa tudi prostor sprostitve in umirjanja, bo povedal Ivan Esenko, poznavalec vrtne ekologije in naravovarstveni publicist.
Zaradi sedanjih razmer bo uvajanje v vrtce letos potekalo nekoliko drugače: v manjših skupinah in v več časovnih intervalih. Kako se sicer z vstopom v vrtec spremeni dnevni ritem otrok? Kako enoletniku pojasniti, da ga bomo za nekaj ur pustili v neznanem okolju, ali kako triletnika, ki je vajen varstva pri babici, pripraviti na skupino otrok. Gostja: predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in ravnateljica Vrtca Škofja Loka Janja Bogataj.
Izpolnjevanje spletnih obrazcev za vstop v tuje države, hitri testi na letališčih ali pa že kar del običajnega turističnega aranžmaja – je to nova resničnost potovanj v obdobju pandemije? Kaj storiti, če moramo nujno na pot v državo, ki je na t. i. rdečem seznamu, ter predvsem, kako poskrbeti, da bo pot varna in brez dodatnega tveganja? Gost sredinega Svetovalnega servisa je Andrej Šter, vodja konzularnega oddelka na ministrstvu za zunanje zadeve.
V torkovem Svetovalnem servisu se skupaj s poznavalci gob podajamo v gozdove. Spraševali se bomo, kdaj rastejo gobe. V kakšne gozdove se podati po šampinjone in v kakšne po lisičke ali po gobane? Kako ločiti strupene in neužitne gobe od užitnih in nenazadnje, katera so zlata pravila nabiranja gob? O vsem tem in tudi o drugih dilemah in vprašanjih, ki spremljajo ljubitelje gob, bomo govorili s Slavkom Šerodom, članom Mikološke zveze Slovenije in predsednikom Gobarskega društva Lisička iz Maribora. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Kultura gojenja sredozemskih in tropskih rastlin ni doma le v deželah s takšnim podnebjem, ampak tudi tam, kjer so pogoji za uspešno rast malo drugačni. Kako jih lahko prilagodimo, da bodo tudi na domačem vrtu uspevali palma, oleander, agava ali pa celo tropsko sadje, kot sta mango ali papaja? Nasvete v petkovem Svetovalnem servisu deli magistrica biologije Blanka Ravnjak.
Če si za zajtrk privoščite skodelico polnozrnatih kosmičev in kozarec pomarančnega soka, ste že zaužili polovico priporočene dnevne mere sladkorja. Veliko sladkorja najdemo na primer v naprej pripravljenih obrokih, omakah in jogurtih z manj maščobami, v juhah iz vrečk pa se skriva precej soli. V katerih živilih najdemo »prikriti« sladkor in sol, bomo v Svetovalnem servisu vprašali certificirano prehransko terapevtko Aljo Dimic. Pokličite nas po osmih ali nam pišite!
Ob bližajočem se šolskem in pozneje jeseni tudi študijskem letu, bomo v sredinem Svetovalnem servisu govorili o različnih štipendijah. Z nami bo Mojca Pršina, v. d. direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje na pristojnem ministrstvu. Predstavila bo pogoje za pridobitev državne štipendije. O Zoisovih in deficitarnih štipendijah pa bo spregovorila direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Irena Kuntarič Hribar.
Bolečina v peti ali tako imenovani trn v peti je lahko zelo huda nadloga in zanjo obstaja več različnih vzrokov, najbolj pogosto pa se pojavlja zjutraj. Eno so degenerativne spremembe tkiv, ki jih prinaša staranje, drugo je lahko preobremenjevanje stopala ali poškodba, tretje so lahko ploska stopala. O vzrokih, nastanku in zdravljenju trna v peti bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vaša vprašanja odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.
Raziskave kažejo, da so otroci v vozilu lahko moteč dejavnik za marsikaterega voznika in tudi, da kar petina staršev svojih otrok še vedno ne pripne ustrezno v otroški sedež. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o tem, kako izbrati najbolj primeren in varen sedež za otroka glede na njegovo starost, težo in višino in tudi, kako otroka pripraviti na vožnjo, da bo ta čim bolj varna in udobna. O tem bomo govorili z Blažem Poženelom z AMZS, ki s partnerskimi avtomobilskimi klubi in potrošniškimi organizacijami že nekaj desetletij opravlja in objavlja teste otroških varnostnih sedežev. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju.
Najpogostejši hišni ljubljenček Slovencev je mačka ali pes, redki pa niso niti tisti, ki imajo doma majhne kosmate živali z močnimi, ukrivljenimi in stalno rastočimi zobmi, ki jim pravimo glodalci. Ti so ena najbolj prilagodljivih živalskih vrst, kar pa seveda ne pomeni, da se bolezni pri njih ne pojavljajo in da tisti, ki živijo v naših domovih, pri negi ne potrebujejo naše pomoči. Več o tem v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Marjan Kastelic, dr. vet. med., specialist medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev.
Neveljaven email naslov