Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4243 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Po vsem svetu beležijo porast dela na domu in v zadnjega pol leta smo se že soočili z dobrimi in slabimi platmi take organizacije dela za zaposlene in za delodajalce. O pravilih ter o pravicah in dolžnostih delojemalcev v zvezi z delom na domu, o enakovrednosti dela na domu z delom pri delodajalcu, o nadzoru zaposlenega, o ureditvi delovnega časa in o nujnih pogodbenih določilih bomo v sredinem svetovalnem servisu spraševali Aljošo Čeča iz sindikata Pergam.
Oktober je že vrsto let znan kot rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk. Prav ozaveščanje, ki lahko pripomore k zgodnjemu odkrivanju rakavih bolezni, je pomembno za uspešno zdravljenje in zmanjševanje umrljivosti. Zato v Združenju Europa Donna opozarjajo, da tudi v obdobju epidemije ne smemo sprejeti slabšega dostopa do zdravstva in pravočasne diagnostike. Kako v tem času opravljajo diagnostiko in zdravljenje, zakaj je samopregledovanje tako pomembno in kateri so dejavniki tveganja, bo v torkovem Svetovalnem servisu pojasnila dr. Simona Borštnar z Onkološkega inštituta.
Izredne okoliščine ob pandemiji so čez noč preselile naše delovno okolje, način nakupovanja in komuniciranja na splet, kar so izkoristili tudi spletni goljufi. Na nacionalnem odzivnem centru Si.cert so od marca obravnavali rekordno število prijav spletnih prevar. Kako se zaščititi pred krajo gesel? Kako preprečiti zlorabo kreditnih kartic? Kako prepoznati lažen investicijski paket? Kako varno uporabljati spletne storitve v ponedeljkovem svetovalnem servisu razlaga koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu Jasmina Mešič.
Glavna napaka, ki jo naredimo, ko začutimo strah pred zavrnitvijo, je, da se poskušamo situaciji ali dialogu, ki bi zavrnitev lahko povzročil, izogniti. Kako se spopasti s konkretno situacijo, v kateri smo lahko zavrnjeni? Na primer, ko prvič pristopimo k nekomu, ki nam je všeč? Ali pa, ko želimo v službi predstaviti svojo idejo, morda zaprositi za povišico? Kako zbrati pogum v situacijah, v katerih se tako zelo izpostavimo, pove psihologinja in psihoterapevtka Katja Z. Istenič.
Smrčanje je najpogostejša motnja spanja in ni definirana kot bolezen. Šteje se namreč za simptom oziroma širše za socialno motnjo. Po statističnih podatkih naj bi smrčalo vsaj 30 odstotkov odrasle populacije. Kateri so poglavitni vzroki za to dihalno motnjo in kako lahko smrčanje zdravimo? O vsem tem bomo govorili v četrtkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal dr. Matej Delakorda, dr. med., specialist otorinolaringolog iz Splošne bolnišnice Celje.
Reja drobnice je ena od okolju prijaznejših oblik živinoreje. Da ima na našem ozemlju pomembno vlogo, pričajo tudi avtohtone vrste koz in ovc, ki jih je skupaj pet – bovška ovca, istrska pramenka, belokranjska pramenka, jezersko-solčavska ovca in drežniška koza. Kako jim zagotoviti primeren življenjski prostor, na kaj biti pozoren jeseni in kako se pripraviti na zimo, če živali bivajo na prostem, v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo izr. prof. dr. Jože Starič, dr. vet. med., z Veterinarske fakultete v Ljubljani.
V koronačasu se je število poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija povečalo, nadpovprečno je bilo v tem tudi število odzivov, ki jih je prejela varuhinje pravic poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija. Ali širša javnost prepoznava vrednote javnega medijskega servisa? Česa si želi in kaj pohvali občinstvo? V torkovem svetovalnem servisu bo varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski odgovarjala na vaša vprašanja.
Pravico do osebne asistence pri nas ima nekaj več kot 1800 uporabnikov, storitve osebne asistence pa izvaja približno 4.000 osebnih asistentov. Osebna asistenca najtežjim invalidom omogoča, da lahko živijo neodvisno, samostojno in kakovostno življenje v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe. Kdo je upravičen do osebne asistence, kakšni so pogoji za pridobitev te pravice, kdo je lahko osebni asistent, kaj je njegovo delo in kaj vse omogoča osebna asistenca uporabnikom? Gostja Svetovalnega servisa bo vodja osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije Špela Šušteršič.
Dostopnost, anonimnost in relativna cenovna sprejemljivost so ključni dejavniki, zaradi katerih je internet tako mamljiv, uporabnik pa precej ranljiv glede vsebin, ki jih ta ponuja. Eden izmed dejavnikov tveganja za zasvojenost s spletom je tudi izpostavljenost. Kako torej v časih, ko se vse več dela seli na splet, tja pa se (po potrebi) selijo tudi šolske dejavnosti, preprečiti odvisnost od spleta? Kdaj in koliko je preveč, bo v Svetovalnem servisu razložil psihoterapevt Peter Topić. Pokličite nas ali nam pišite!
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Jesen z začetkom novega šolskega leta vsako leto prinaša nove začetke, marsikdo se tako odloči za katero od vodenih vadb, ki se v septembru in oktobru začenjajo po Sloveniji, spet drugi se začnejo z rekreacijo ukvarjati sami. Možnosti je res veliko, nekateri prisegajo na fitnes, drugi na tek, hojo ali kolesarjenje, številni se udeležijo vadbe aerobike, joge, pilatesa … Kako izbrati pravo vrsto rekreacije glede na želje, telesno pripravljenost, starost in zdravstveno stanje? Kako začeti in zakaj je tako pomembno pravilno stopnjevanje in pravilno izvajanje? Ob dnevu športa bo v Svetovalnem servisu iz Novega mesta na ta vprašanja odgovarjal Primož Kobe, atlet, maratonec in športni trener.
Hrana je sestavni del našega življenja, saj jo potrebujemo za delovanje telesa. Težave pa se začnejo, ko ji začnemo namenjati preveč pozornosti. Ko na primer obsesivno preštevamo kalorije, sestavljamo jedilnike, zaradi katerih se ne bomo zredili, iz prehrane izločamo pomembne skupine živil, enkrat stradamo in se drugič prenajedamo. Vse našteto je lahko znak motenj hranjenja, o katerih bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo psihiatrinja in psihoterapevtka asis. dr. Karin Sernec, dr. med.
Za Alzheimerjevo boleznijo zboli 5-10% starejših od 65 let. Žal pa vse več zbolevajo tudi mlajši. Zgodnja diagnostika je nujna, saj zdravila najbolj pomagajo na začetku bolezni. Alzheimerjeva bolezen ne prizadene le bolnika, ampak vse njegove bližnje. Soočenje je težko, a nujno. Na vprašanja odgovarja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog.
S staranjem se mnogokrat ne zavedamo, koliko nevarnosti se skriva v naših stanovanjih: preproge, ob katere se lahko spotaknemo, stopnišča brez držala, tudi v kopalnici po navadi nimamo ročajev. Ko razmišljamo o prenovi, seveda najprej pomislimo na stroške. Dejstvo pa je, da že z malimi posegi lahko uredimo stanovanje tako, da bo veliko primernejše za tretje življenjsko obdobje, predvsem pa je pomembno, da se za to odločimo pravočasno. Svetuje predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ.dipl.org.
S pogodbo se ustanovijo, prenehajo ali se spremenijo pravice in pravna razmerja. Kaj so bistvene sestavine pogodbe? Ali obličnost pogodbe vpliva na njeno veljavnost? So vzorci pogodb s svetovnega spleta zanesljiva rešitev? In še: Katere prednosti ima pogodba o izročitvi? Kakšna je razlika med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko že zdaj zastavite na spletni strani radioprvi.si ali na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si
Z novim šolskim letom se ni začel le pouk v šolah, temveč tudi nova sezona različnih obšolskih in interesnih dejavnosti. Te bodo na šolah, v športnih društvih in drugih organizacijah najbrž potekale po nekoliko drugačnih pravilih, a vprašanja, s katerim se pred vpisi ukvarjajo otroci in njihovi starši, ostajajo enaka: katero dejavnost izbrati, kdaj je primeren čas za učenje tujih jezikov, kdaj je preveč in kdaj podpora staršev preraste v pritisk? O tem bomo govorili v Svetovalnem servisu s psihologom dr. Kristijanom Muskom Lešnikom.
Zlomljena kost – sledi rentgen, bolečine v trebuhu – ultrazvok, močna bolečina v glavi – CT, dolgotrajna bolečina v hrbtenici – magnetna resonanca in tako naprej. Kakšne so priprave na take preglede in kakšni so mogoči zapleti? Gostja: izr. prof. dr. Vladka Salapura, dr. med., specialistka radiologije.
Sadjarje je v določenih območjih Slovenije tudi letos prizadela spomladanska pozeba, zato je pridelek breskev in sliv letos manjši, tudi hrušk je manj, letina jabolk in drugih sadnih vrst pa je zadovoljiva. Več o tem, kakšna je bila letošnja sadjarska sezona, bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu povedal Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Odgovarjal bo tudi na vaša vprašanja o oskrbi jablan in drugih sadnih dreves, pišite na radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
Klasična predstava o tabornikih kot skupinah, ki se noč in dan potikajo po gozdu, ni povsem točna. Taborništvo ni zgolj narava, je pa tudi to. Namen organizacije, ki je pri nas navzoča že skoraj 7 desetletij, je namreč učenje odgovornosti in samostojnosti prek igre, raziskovanja in dela v skupini. Zakaj je taborništvo šola za življenje, bosta v Svetovalnem servisu razložila aktivna tabornika, predstavnika Zveze tabornikov Slovenije Urban Lečnik Spaić in Neža Marija Slosar.
Neveljaven email naslov