Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4243 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Ambrozija, orjaški dežen, japonski dresnik, zlata rozga – to so le nekatere od številnih invazivnih tujerodnih vrst, ki se hitro širijo in povzročajo škodo biotski raznovrstnosti. Pa ne samo rastline, ampak tudi živali in glive. Kako zatiramo tujerodne vrste? Kako deluje spletna aplikacija Invazivke in zakaj je pomembna? Gostja je biologinja Jana Kus Veenvliet.
V Sloveniji potrebujemo okrog 350 krvodajalcev na dan. Na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino lahko spremljamo aktualne zaloge krvi, ki pa niso odvisne samo do krvodajalcev in zbrane krvi, ampak seveda tudi od njene porabe. O novostih pri delu, ki so se pokazale v zadnjem letu, in o samem krvodajalstvu bomo govorili v četrtkovem svetovalnem servisu, ko bo naša gostja Polonca Mali, dr. med., specialistka transfuzijske medicine, vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Pokličite ali nam pišite.
Ročnih ur ne smemo izpostavljati ekstremnim zunanjim vplivom, kot so visoka temperatura, vlaga in udarci. Vse to lahko vpliva na njihovo delovanje in točnost. In to velja tudi za stenske ali žepne na eni ter mehanske ali avtomatske ure na drugi strani. Gost bo urarski mojster David Lečnik.
Raznovrstnost gozdov v Sloveniji prinaša tudi pester gobji živelj, njegova bujna rast pa je odvisna tudi od vremenskih razmer. Kako je z gobjim bogastvom naših gozdov, kakšne so značilnosti posameznih predelov Slovenije in kje lahko slovenski ljubiteljski nabiralci pridobijo znanje o gobah in gobarstvu, bomo v torkovem Svetovalnem servisu na Prvem spraševali Slavka Šeroda, predsednika Gobarskega društva Lisička iz Maribora in ljubiteljskega mikologa Andreja Piltaverja.
Ne glede na to, ali se s kolesom vozimo v mestu, na podeželju, na krajših ali daljših razdaljah, s specialnim kolesom, mestnim, gorskim ali električnim kolesom, moramo poskrbeti za njegovo vzdrževanje in popravilo. Kaj lahko popravimo sami in kaj prepustimo strokovnjaku? Kako očistimo kolo? Katero orodje je smiselno imeti s sabo, kadar smo na daljši vožnji? Gost je strokovnjak za kolesa Primož Čerin.
Večina pri nas najbolj tipičnih predstavnikov tropskih rastlin raste v tropskem deževnem gozdu, a razmere v katerih uspevajo ananas, avokadovec, palme, mandljevec, vanilija ter druge tropske rastline, so v naravi precej razgibane, posledično pa nudijo veliko pestrost. Kako jih uspešno gojiti na domačem vrtu oziroma v dnevni sobi? Na vprašanja o tropskih rastlinah bo v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjal doktor biologije, botanik in vodja ljubljanskega Botaničnega vrta Jože Bavcon.
Zveza tabornikov Slovenije je največja mladinska organizacija pri nas – združuje kar sedem tisoč članov. Taborništvo sicer ni samo narava, je pa tudi to. Namen organizacije, ki je pri nas prisotna že sedem desetletij, je učenje odgovornosti in samostojnosti skozi igro, raziskovanjea in delo v skupini. Zakaj je taborništvo šola za življenje, bo v Svetovalnem servisu razložil tabornik in predstavnik Zveze tabornikov Slovenije Urban Lečnik Spaić.
Bliža se rok za oddajo vloge za bivanje v študentskih domovih in pri zasebnikih v študijskem letu 2021/2022. Do 16. avgusta morajo bruci oddati vlogo za sprejem, ostali študenti pa za podaljšanje bivanja. Kako oddati vlogo, katere priloge je treba poslati po pošti, kakšni so sploh pogoji za subvencioniranje bivanja in koliko študentskih postelj primanjkuje? Kako bo letos z bivanjem v študentkih domovih, ki so bili večji del lanskega študijska leta zaprti? O tem bomo govorili z Igorjem Brlekom z javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.
Poletje je čas, ko je zelenjavni vrt poln zdravih plodov. Seveda le, če ste zanj že od začetka vrtnarske sezone dobro skrbeli in če vam posejanega in posajenega niso uničili toča, visoke temperature ali škodljivci. O aktualnih težavah z vrtninami bomo v torkovem Svetovalnem servisu govorili s Plantellinim strokovnjakom, agronomom Vanesom Husićem. Vabljeni, da se nam pridružite z vprašanji, sprejemamo jih na naslovu radioprvi@rtvslo.si, v spletnem obrazcu na radioprvi.si ali med oddajo po telefonu.
Knjižnice so odprte tudi poleti in zdi se, da imamo med počitnicami več časa za branje knjig, ki si jih lahko izposodimo. Vendar pa knjižnice že dolgo časa niso samo prostori za hranjenje in izposojo knjig ter drugega knjižničnega gradiva. Kako uspešne so knjižnice pri prilagajanju potrebam svojih uporabnikov? Gostja bo Vesna Horžen, predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic.
Možganski fitnes, ki zadeva vse generacije, zajema pa sklop vaj, ki pomembno vplivajo na vnos in shranjevanje informacij, priklic, pomnjenje, pa tudi sproščanje in vaje ravnotežja. Kaj lahko sami naredimo za boljši spomin, pozornost, koncentracijo? Zakaj je pomembno, da po možganski kapi ne opustimo predpisanih vaj? Kakšen trening je priporočljiv, da bi se v starosti izognili demenci? Gostja je Jasmina Lambergar, mednarodno certificirana trenerka spomina.
Motnje dihanja med spanjem pomenijo kompleksno bolezensko stanje, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja. Mednje sodi tudi zvočni fenomen smrčanja. Na težave z dihanjem med spanjem bolnika največkrat opozori partner, praviloma pa tudi sami opažajo, da je spanec nezadosten in da so čez dan utrujeni in nenaspani. Kateri so glavni vzroki za smrčanje in kako lahko to dihalno motnjo zdravimo? Na vsa vprašanje odgovarja doktor medicine Matej Delakorda, otorinolaringolog iz Splošne bolnišnice Celje.
Od izbruha pandemije se je raba digitalnih naprav in storitev močno povečala, z njo pa tudi kibernetski kriminal. Kako se zaščititi pred kibernetskimi napadi, kaj se je dogajalo na področju kibernetske varnosti v pandemičnem letu 2020 in kakšna naj bo varna raba aplikacij in pametnih telefonov? Na vaša vprašanja odgovarja vodja SiCerta Gorazd Božič.
Katera hrana greje, katera hladi, kako lahko prebavljivost hrane izboljšamo z začimbami, kako je z združljivostjo kombinacij živil, zakaj je pomemben čas, v katerem načrtujemo glavne dnevne obroke – skratka prehranjevanje bomo v torkovem svetovalnem servisu pogledali skozi oči ajurvede, starodavnega medicinskega sistema, ki izvira z indijske podceline. Z nami bo mag. Kaja Kastner Yadav, certificirana ajurvedska svetovalka.
Planinske koče in bivaki so pomemben del ne samo slovenske gorske in turistične infrastrukture, ampak tudi zgodovine. Vedno več ljudi se odloča za preživljanje počitnic v gorah, zato se sprašujemo, kako priti do rezervacije prostora v koči, kakšna je ponudba in kakšen je bonton v kočah pri nas in po svetu? V oddajo Svetovalni servis smo povabili Dušana Prašnikarja, namestnika načelnika Gospodarske komisije pri Planinski zvezi Slovenije.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Če upoštevamo statistiko preteklih let, je razmerje med številom porok in razvez približno takšno, da je na tisoč porok 350 ločitev. Svetovalka za partnerske odnose in vzgojo otrok Melita Kuhar iz Svetovalnica.si bi ob tem rekla, da je vsak odnos kot rastlina, ki ji, če je dolgo ne zalivaš, tudi škaf vode ne pomaga več. Kako torej preprečiti medsebojno odtujenost recimo po 20 letih partnerstva, kaj narediti z morebitnimi zamerami?
Visoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje, predvsem nekatere skupine prebivalstva so izpostavljene nevarnostim, kot je recimo vročinska kap, ki je nujno stanje, ko je treba ukrepati takoj. Prva pomoč, temeljni postopki oživljanja otrok, odraslih ter uporaba defibrilatorja bodo teme sredinega Svetovalnega servisa. Na vprašanja bo odgovarjal Primož Velikonja, vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kočevje.
Prostovoljstvo ima pri nas dolgo tradicijo, je pomemben socialni korektiv družbe in prispeva k povezovanju ljudi v lokalnih skupnostih. Kako postati prostovoljec, katero področje izbrati in kakšna znanja potrebujete za delo v socialni dejavnosti, vzgojo in izobraževanje, področje rekreacije ali pomoč starostnikom na domu? Povemo v Svetovalnem servisu z gostjo Tjašo Arko, vodjo programa Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.
Psi, mačke, ptice, morski prašički, želve in tako naprej. Kako na živali vplivajo visoke poletne temperature, katere vročino lažje prenašajo in katere težje? Kaj potrebujemo, ko gredo z nami na pot, posebno čez mejo? V oddaji pa tudi o drugih tegobah in boleznih živali, ki so v tem letnem času pogostejše. Gost: dr. vet. met. Marjan Kastelic, spec. med. ptic, malih sesalcev in plazilcev.
Neveljaven email naslov