Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4269 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Januarja je institut varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejel 960 odzivov, kar je nedvomen rekord v zgodovini tega instituta. Pred dvema mesecema je dolžnosti prevzela nova, četrta varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marica Zupan Uršič, ki bo gostja sredinega svetovalnega servisa na Prvem. Kako javnost trenutno ocenjuje javno RTV, kaj uporabniki pohvalijo in kaj grajajo?
Čeprav 15. marec označuje konec predpisanega obdobja, v katerem je v prometu obvezna uporaba zimske opreme, razmere še niso primerne za menjavo pnevmatik. Dobri vozniki gledajo naprej in pravočasno načrtujejo svoje opravke. Je letos čas, ko je treba obrabljene letne pnevmatike zamenjati z novimi? Na vprašanja odgovarjata Janez Žužek, vodja servisne službe pri Avto-moto zvezi Slovenije, in Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije.
Digitalno okolje je kompleksno polje, ki se dotika številnih področij in zato raznovrstnih akterjev. Kako v njem varovati pravice mladih, ki so v kontekstu digitalne ekonomije proizvajalci podatkov za algoritme, izdelki spletnih gigantov in tarče personaliziranih oglasov? Katere aplikacije razvijajo kognitivne sposobnosti in ustvarjalnost, katere pa so še posebej zasvojljive? Na vprašanja bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu odgovarjala Katja K. Ošljak, ustanoviteljica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede.
PETEK, 11. marec 2022 SVETOVALNI SERVIS: Ustno zdravje Lep nasmeh ni samo ogledalo naših zob, ampak tudi našega zdravja, zato se bomo v tokratni oddaji posvetili skrbi za ustno zdravje. Kako izbrati pravo ščetko za zobe? So oglasi za drage zobne paste, ki odpravljajo karies, zavajajoči? Sta zobna nitka in ustna vodica obvezna pripomočka? O tem v petkovem svetovalnem servisu z gostom, dr. Sebastjanom Perkom, doktorjem dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!
Četrtek, 10. marca, je svetovni dan ledvic. Ta parni organ je odgovoren za čiščenje celotnega telesa in omogoča, da celice delujejo v primernem okolju. Specialist za bolezni ledvic dr. Andrej Škoberne opozarja, da ustrezna skrb za ledvice omogoča zdravje in posledično upočasni staranje. Kaj torej najbolj prispeva k zdravju ledvic?
Le nekaj dni po sproščanju ukrepov proti širjenju epidemije je vojna v Ukrajini svet spet postavila v izredno negotov in stresen položaj. Grozljivi posnetki uničenih stavb, rožljanje z jedrskim napadom, čustvene izpovedi številnih beguncev in dramatični nagovori voditeljev držav. Kako se spopasti z občutki tesnobe, stisko in strahom, ki jih sprožajo aktualni dogodki in kako to vpliva na naše vsakodnevne odnose? O tem v sredinem Svetovalnem servisu s psihiatrom in psihoterapevtom prof. dr. Borutom Škodlarjem. Pokličite nas ali nam pišite!
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje dobimo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
V ponedeljkovem Svetovalnem servisu bomo s strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk svetovali o bontonu pri poklanjanju cvetja: kako ga izročiti, sprejeti, ali bonton zapoveduje tudi izbiro cvetja ob priložnostih, kot so 8. marec ali osebni prazniki? Kako izbrati primerno darilo? Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Javno nastopanje in komuniciranje ne temeljita na prirojenih, ampak priučenih sposobnostih. Da usvojimo te spretnosti, moramo vanje vložiti čas in veliko vaje. Kaj storiti, če nas med nastopom hromi trema, začnemo jecljati ali uporabljati mašila? Kako dolg naj bo nastop? Kako vanj vključiti občinstvo? In kako v času vse nižjih standardov javnega komuniciranja sploh še prepričati s spoštljivim govorom in močjo argumenta? Učiteljica retorike Ana Aleksandra Zupančič bo gostja petkovega Svetovalnega servisa.
Meteorološka pomlad in sonce sta kljub še precej nizkim nočnim temperaturam na vrt že zvabila številne vrtičkarje, ki hitijo pripravljati vrtna tla za novo vrtnarsko sezono. Med prvimi opravili sta marsikje prekopavanje in rahljanje vrtne zemlje, to pa je precej lažje storiti s pravim orodjem. Tudi pri drugih vrtnarskih opravilih je pomembna izbira pravih pripomočkov, zato bomo četrtkov Svetovalni servis namenili prav vrtnemu orodju. Davor Špehar z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja o rešitvah za bogato in plodno zemljo, gnojenju in zastirkah, pošljite jih na prvi@rtvslo.si ali zapišite v spletni obrazec na prvi.rtvslo.si.
Kakšne spremembe je prinesla novela ZPIZ-2N prejemnikom pokojnin in zavarovancem? Kako je z izplačilom pokojnin pri banki Sberbank? Koliko ur mesečno lahko delajo upokojenci in kako to vpliva na višino pokojnine in dohodnine? Na vprašanja odgovarja generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež.
Kako se odločiti in izbrati med kotli na polena, pelete in sekance? Kakšno kapaciteto mora imeti hranilnik tople vode, kam umestiti zalogovnik za sekance? Za kakšne bivalne prostore so primerni peletni kamini? Kaj nam pokaže ekonomika ogrevanja na lesno biomaso? Za katere kotle lahko pridobimo subvencijo? Gost torkovega svetovalnega servisa bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.
Redke bolezni so opredeljene kot bolezni, ki prizadenejo največ 5 oseb na 10.000 prebivalcev. Do zdaj je poznanih že okrog 8.000 redkih bolezni in glede na ocene ima od 5 do 8 odstotkov ljudi v populaciji vsaj eno redko bolezen. Kako potekata diagnosticiranje in zdravljenje redkih bolezni? Gostja ponedeljkovega Svetovalnega servisa bo docentka doktorica Luca Lovrečić, specialistka klinične genetike s Kliničnega inštituta za genomsko medicino UKC Ljubljana.
Kljub temu, da izdajanje računov v papirnati obliki že več kot en mesec ni več obvezno, strokovnjaki za potrošniško pravo kupcem svetujejo, da naj iz trgovin ne odhajajo brez računov. Preverjanje zaračunanega zneska, uveljavljanje pravice do garancije in dokazovanje drugih potrošniških pravic je z računom namreč laže. Več o tem in o potrošniški tematiki nasploh v petkovem svetovalnem servisu z Matjažem Jakinom iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Kako na krofe vplivajo izbor moke, temperatura olja za cvrtje in prepih? Na pustni mizi se krofom lahko pridružijo suha juha, zelje in repa, korenovke, pa seveda špehovka, flancati in miške v globalni različici z bananami in kokosom. Predstavili vam bomo štulo, ki jo pripravimo iz prosene kaše in povedali nekaj receptov za pripravo polenovke v postnem času. Naš gost bo kuharski mojster Matjaž Pozderec.
Raziskave vse bolj pritrjujejo dejstvu, da smo stari toliko, kolikor so stare naše žile. Med staranjem se namreč v žilah začne ateroskleroza. To je bolezen, pri kateri v žilni steni nastanejo obloge, ki žilo delno ali celo povsem zaprejo. Kaj najbolj vpliva na nastanek ateroskleroze? Ali morda povišan holesterol in trigliceridi, sladkorna bolezen ali povišan krvni tlak? Kaj pa kajenje, sedeč življenjski slog in debelost? To so prašanja za gosta Svetovalnega servisa. Z nami bo prof. dr. Borut Jug, predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Od februarja do konca aprila po Sloveniji potekajo vpisi v vrtce za naslednje šolsko leto. Izbira vrtca, izpolnjevanje vpisnega lista, število točk, ki nam pripada, prednostni red, čakalne liste … Vprašanj, povezanih s to temo, je veliko, dotaknili pa se bomo tudi samega uvajanja v vrtce. Gostja: predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj.
Tek na smučeh je odlična zimska rekreacija za vse generacije, ki ima pri nas tradicijo in zdi se, da vnovič doživlja razcvet. Katere koristi za zdravje prinaša? Zakaj je smiselno, da obiščemo tečaj teka na smučeh? Katere so najpogostejše napake, ki jih delajo tekači? Koliko naj bodo dolge smuči in palice za drsalno in klasično tehniko? V studiu Prvega je Mirko Verovšek, vodja komisije in demonstratorske vrste pri Smučarski zvezi Slovenije.
Avtomobilski trg se še vedno sooča s pomanjkanjem novih vozil, to pa po drugi strani povečuje povpraševanje po novih vozilih. Seveda nastala situacija ponuja še več možnosti tistim, ki želijo napake vozila, ki ga prodajajo, prikriti. V Svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja o vseh pasteh, ki jih skriva nakup novega vozila, odgovarjal tehnični svetovalec AMZS s centra Ljubljana Janez Kajzar. Pokličite nas ali nam pišite prek posebnega obrazca na spletni strani Prvega.
Včasih se zdi, da so mladostniki in starši vsak na svojem bregu in da ne govorijo več skupnega jezika. Zakaj je tako? Kako prepoznati, da je mladostnik v stiski, in kako mu starši lahko pomagajo? Svetujeta terapevta, predavatelja in učitelja parov in staršev dr. Albert in Leonida Mrgole.
Neveljaven email naslov