Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4269 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Prostor je eden temeljnih elementov državnosti in zato je obvladovanje prostora tudi ena izmed najpomembnejših dejavnosti, ki jih izvaja država. Brez geodetskih načrtov in prostorskih podatkov ni strateškega načrtovanja, niti uvrščanja objektov v prostor. Kaj pomeni termin urejena meja in zakaj se meja obravnava kot neurejena, čeprav ima okoli parcele vse mejnike? Na vprašanja o osnovnih pojmih geodetskih storitev odgovarja Matej Plešnar, predsednik matične sekcije geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije.
V supervolilnem letu 2022 bodo najprej na vrsti aprilske državnozborske volitve. Kdaj in kje lahko predčasno volite? Kdo lahko glasuje na domu? Kje bodo volišča dostopna invalidom? Do kdaj je treba obvestiti okrajno volilno komisijo, da želite glasovati na t. i. volišču OMNIA? Kaj pomeni pravilno izpolnjena glasovnica? Gost torkovega svetovalnega servisa po osmih na Prvem bo direktor državne volilne komisije Dušan Vučko.
Mladi v Sloveniji v povprečju izgubijo nedolžnost pri 17 letih in pol, dekleta nekoliko prej kot fantje. Čeprav se povprečna starost pri prvem spolnem odnosu znižuje, pa to ne pomeni, da so mladi neodgovorni. Kot kažejo raziskave, prvi spolni odnos načrtujejo in v več kot 90 odstotkih uporabijo kondom. Raba kondoma se pozneje, ko vstopajo v trajnejša seksualna razmera, nekoliko zniža, se pa poveča uporaba kontracepcijskih tabletk. Dobra kontracepcija ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami in neželeno nosečnostjo. Kako izbrati pravo? Na vprašanja je odgovarjala ginekologinja Tinkara Srnovršnik, dr. med. spec., iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
Znaki in simptomi luskavice so pri ljudeh različni in odvisni od oblike in resnosti bolezni. Gre za kronično bolezen, vendar imamo danes pri nas najsodobnejša učinkovita in varna zdravila, ki bolnikom omogočajo boljše obvladovanje bolezni, zdravljenje pa je prilagojeno vsakemu posamezniku. O luskavici in o življenju z njo bomo govorili v petkovem svetovalnem servisu, naš gost bo prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije. Pokličite ali nam pišite.
Cene rastejo in to občutimo tudi na družinskih in osebnih financah. Kako lahko ublažimo udarec po denarnici z načrtovanjem nakupov in odpovedovanjem najmanj nujnim stvarem, ki smo si jih še včeraj lahko privoščili? Kako je s posojili; tistimi, ki jih nameravamo najeti, in kako bo rast obrestnih mer vplivala na že najeta posojila? V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo gostili finančno svetovalko, mag. Ano Vezovišek.
Posledice žledolomov, vetrolomov in podlubnikov so opazne tudi na gozdnih površinah koroške regije, zato so izjemnega pomena pogozdovanje, skrb za nego mladega gozda ter načrtno in trajnostno gozdarjenje. O sanaciji in varovanju gozdov, pomenu tega habitata za družbo in gozdnem bontonu z gostjo Simono Ota iz Zavoda za gozdove Slovenije.
Naravna kozmetika je praviloma tista, ki ne vsebuje agresivnih vonjev, kričečih barv, toksičnih dodatkov in konzervansov. Kako jo prepoznamo na policah trgovin in predvsem – s katerimi sestavinami jo lahko izdelamo sami? Tudi iz svežih rastlin lahko namreč, kot bo povedala gostja torkovega Svetovalnega servisa aromaterapevtka Ana Ličina (Aroma Atelier), naredimo prvovrstno domačo kozmetiko, recimo kremo za telo, balzam za ustnice ali šampon.
Če spomladi potrebujemo nova oblačila, ker smo čez zimo pridobili kar precej kilogramov, je verjetno čas za hujšanje. Od česa je odvisna uspešnost zmanjševanja teže, kakšen vpliv imajo psihološki dejavniki, kot so stres, izčrpanost, žalost in depresija, na uspešnost hujšanja? S čim naj nadomestimo tolaženje s hrano? Naša gostja je zdravnica dr. Tina Sentočnik, specialistka interne medicine in psihoterapevtka.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Služnostna pravica je stvarna pravica do uporabe tujega imetja. Kako jo pridobimo in kdaj preneha? Kaj lahko storimo, če je ovirana? Kaj pa, če služnostni upravičenec prekorači obseg služnostne pravice? Ali so take pravice prenosljive? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa po osmih na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar.
Po rezi in vezi se morajo vinogradniki zdaj osredotočiti na gnojenje, obdelavo in oskrbo tal ter na zelena dela. Osnova gnojenja je analiza tal, s katero dobi vinogradnik podatke o vsebnosti hranilnih snovi v tleh. Mineralna gnojila lahko nadomestimo z ekološkimi gnojili. Pomembno je tudi vzdrževanje travne ledine in rahljanje tal v vinogradih. Strokovnjaki pa v tem času priporočajo tudi spomladansko škropljenje z žveplom. O delih v vinogradih se bomo pogovarjali z Mojco Mavrič Štrukelj s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.
Standardno beljenje, barvna popestritev sten in raba različnih dekorativnih tehnik v zasebnih in tudi poslovnih prostorih. Konkretno – kaj pri takšni osvežitvi oziroma prenovi notranjih sten narediti z odpadajočim ometom, starimi nanosi barv, različnimi madeži ali morebiti s črno zidno plesnijo? Gost: slikopleskarski mojster Dušan Presetnik.
Po zimskem premoru bomo spet obuli tekaške copate. V katerih primerih je krajši ali daljši počitek koristen? Kako vnovič začeti teči in koliko obremenitve si lahko privoščimo po počitku? Tekaške nasvete, tudi za začetnike, v studiu Prvega z vami deli profesor športne vzgoje Urban Praprotnik.
Maščobe so glavni vir energije in ključnega pomena pri absorpciji nekaterih vitaminov. A med maščobe sodijo tudi take, ki zdravju škodijo in pospešijo nastanek različnih bolezni. V petkovem Svetovalnem servisu razložimo razliko med nasičenimi in nenasičenimi maščobami, med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami ter odgovorimo na vedno aktualno vprašanje: margarina ali maslo? Gostja: Maša Hribar z Inštituta za nutricionistiko.
Mlaka je naraven vodni element, ki pa mu lahko malo pomagamo, da bo živahnejši in bo privabljal živali, ki si jih najbolj želimo. Kako izbrati primeren prostor na vrtu, katere rastline vrtno mlako čistijo in prezračujejo, zakaj vanjo ne naseljujemo rib in zakaj je vrtna mlaka lahko dober učni pripomoček pa tudi prostor sprostitve in umirjanja? Odgovarja Ivan Esenko, poznavalec vrtne ekologije in naravovarstveni publicist.
Pred začetkom kolesarske sezone preverjamo, kaj pomeni, da je kolo tehnično brezhibno in kako naj bo opremljeno, da je vožnja z njim varna. Pa tudi, kakšna naj bo čelada, da dobro varuje kolesarjevo glavo pri morebitnih padcih. Gost je strokovnjak za kolesa Primož Čerin.
Kalčki nam lahko popestrijo in obogatijo prehrano. Kako pridelamo kalčke na domači okenski polici? Kakšen kalilnik potrebujemo? Iz katerih semen lahko vzgojimo kalčke? Zajtrk s kalčki, napitek iz kalčkov, praženi kalčki z ingverjem, pašteta iz pšeničnih kalčkov, ter juhe, solate, prelivi in sladice iz kalčkov. Gostja torkovega svetovalnega servisa bo poznavalka pridelovanja in priprave jedi iz kalčkov Mateja Reš.
Najpogostejša hišna ljubljenčka sta mačka in pes, ni pa jih malo, ki so se ravno med epidemijo odločili za družbo hrčka ali recimo morskega prašička. O njih v ponedeljkovem Svetovalnem servisu po osmih. Gost bo Marjan Kastelic, dr. vet. med., specialist medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev. Kakšna mora biti velikost njihovega bivalnega prostora, kako je s prehrano in nego ter kdaj je pravi čas, da jih morda spustimo na domačo travo?
Kako se lotiti obnove starejšega parketa, kakšna podlaga je primerna za določeno leseno talno oblogo in kako je z laki ali olji za zaščito? Govorili bomo tudi o številnih domačih in tudi tujih eksotičnih vrstah s posebnimi teksturami ter o različnih možnostih površinske obdelave. Gost: Aleš Straže z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Letos se pomlad z višjimi temperaturami začenja nekoliko pozneje, zato je še vedno dovolj časa za spomladansko rez sadnega drevja. Tudi prvo škropljenje sodi med trenutno aktualna opravila v sadovnjaku, prav tako zaščita pred že prisotno sušo in morebitno aprilsko pozebo. Zato smo v četrtkov Svetovalni servis povabili prof. dr. Metko Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Odgovarjala bo tudi na vaša vprašanja o oskrbi sadnega drevja, pošljite jih na prvi@rtvslo.si ali zapišite v spletni obrazec na prvi.rtvslo.si
Neveljaven email naslov