Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4269 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Uradna kopalna sezona na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih površinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta. Naše reke, jezera in morje ponujajo 48 odsekov, ki ustrezajo kriterijem za naravne kopalne vode. Kakšna je kakovost kopalnih voda, kateri so kriteriji za ocenjevanje bazenske vode? Gostja je Ivanka Gale, dr. med., specialistka za higieno in javno zdravje iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo. V Sloveniji smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni, krvodajalstvo pa ima dolgo in uspešno tradicijo. Ob svetovnem dnevu krvodajalcev na vaša vprašanja odgovarja Polonca Mali, dr. med., specialistka transfuzijske medicine, vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.
V ponedeljkov Svetovalni servis smo povabili Milana Rajtmajerja, dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje. Pripravili bomo tako imenovano potovalno lekarno, ki bi morala učinkovati nekaj ali več tisoč kilometrov stran. Pogovarjali pa se bomo tudi o slabosti na poti, o želodčnih težavah, ki nas lahko doletijo, in tako naprej.
Zaradi psihičnih težav vse več ljudi poišče strokovno pomoč. Lani so tako slovenski zdravniki napisali 622.000 receptov za antidepresive, kar je 1.680.000 škatlic. Psihiater prof. dr. Peter Pregelj (Psihiatrična klinika Ljubljana) opaža, da je jemanje antidepresivov vedno manjši tabu. Nekatere zmote in prepričanja pa še kar vztrajajo.
Z odpravo večine omejitev pri potovanjih se tudi najem in oddaja turističnih kapacitet znova postavljata v stare tire, med drugim prek platform, kot sta Airbnb in Booking. V četrtkov Svetovalni servis zato prihaja licenčna nepremičninska posrednica Zarja B. Mavec. Govorili bomo o urejanju nastanitve pred oddajo, pridobivanju statusa za opravljanje posla skladno s predpisi ter o tem, ali je dejavnost res tako dobičkonosna, kot se zdi na prvi pogled. Vabljeni k sodelovanju po osmi uri!
Mesec junij že s svojim starim imenom rožnik pove, da je to tisti čas v letu, ko najlepše cvetijo vrtnice in preostale cvetlice v vrtovih. Je tudi čas, ko se na slovenskem dnevu vrtnic zberejo vsi gojitelji, ljubitelji in občudovalci vrtnic. Zato bomo v sredinem Svetovalnem servisu gostili enega največjih poznavalcev pri nas, Matjaža Mastnaka iz Arboretuma Volčji Potok. Če vas torej zanima kar koli o oskrbi vrtnic, izbiri sort in podobnem, nas pokličite med oddajo, pišite na prvi@rtvslo.si ali pa svoje vprašanje zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Med poletno turistično sezono je na podlagi izkušenj pričakovati slabšo varnost cestnega prometa. Dnevi so vroči, vozne razmere drugačne, vožnje daljše, gostota prometa večja, prometni udeleženci raznovrstni, bolj kot v katerem koli drugem delu leta. Za krmilom ne bodi za ekranom, tudi poleti zapeti, vôzi varno, vôzi solidarno. To so sporočila, ki jih bomo ponovili tudi v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS.
Izgorelost strokovnjaki opisujejo kot poklicni stres, kot sindrom neustreznih odnosov do drugih in do sebe, ki se razvije, ko je posameznik postavljen pred zahteve, ki presegajo njegove sposobnosti. Kako naj bi živeli, da bi preprečili izgorelost, kako se spopadati s stresom, zakaj je pomemben dopust in kako naj ga preživimo? V studiu Prvega je gostja zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina.
V prejšnjih tednih smo že poročali o tragedijah na vodah, utopitvah, ki kažejo na to, da je tudi na videz mirna voda lahko nevarna. Morje, jezera, reke in številna druga neurejena kopališča, tudi domači bazen za hišo. Nikjer ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe. Z glavo na pravem mestu pa lahko pravilno ukrepamo tudi, ko se kdo že utaplja. Gost je Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje tudi Podvodna reševalna služba.
Fižol, stročnica, ki je v naše kraje prišla iz Amerike pred približno 150 leti, je postala pomembna stalnica vsakodnevne prehrane. O vrstah in vsestranski uporabnosti fižola bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu po osmi na Prvem. Od jedi z zgodnjim fižolom in klasik na žlico, prek rižote s stročjim fižolom do fižolove torte in potice, nas bo popeljala magistrica Andreja Škrabec, avtorica knjige o fižolu. Svoja vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Pred začetkom poletne turistične sezone bo v sredinem Svetovalnem servisu Andrej Šter, vodja konzularnega oddelka na Ministrstvu za zunanje zadeve, pojasnil, kako odprt ali zaprt je svet po dobrih dveh letih pandemije, kje še vedno veljajo strogi vstopni pogoji za turiste ter kakšna dokazila za prehod meje potrebuje posameznik za obisk določene države.
Pri oddajnikih in zvezah skrbijo za digitalno televizijsko in radijsko omrežje, analogno radijsko omrežje in za satelitsko oddajanje programov. Programe lahko spremljamo tudi v zamejstvu, prek interneta pa sploh skoraj povsod. Na voljo so nam tudi na počitnicah. O kakovosti sprejema in različnih možnostih spremljanja vsebin nacionalnega medija se bomo v torkovem svetovalnem servisu pogovarjali z mag. Bojanom Ramšakom, vodjo razvoja pri Oddajnikih in zvezah RTV Slovenija.
Najpozneje do prvega julija mora delodajalec izplačati delavcu regres za letni dopust. Najmanjše izplačilo mora biti v višini minimalne plače. Kolikšen regres dobijo delavci, ki so na bolniškem in porodniškem dopustu, tisti, ki niso vse leto v istem podjetju? Izplačilo regresa je neločljivo povezano z letnim dopustom. Kakšna so pravila pri izrabi letnega dopusta? Na vprašanja odgovarja odvetnica Tina Šnajder, specialistka za področje delovnega prava.
Poznamo tri stebre zaščite pred soncem: izogibanje močnemu soncu, mehanična zaščita (oblačila, pokrivala in sončna očala) in uporaba zaščitnih krem. Na koliko časa moramo nanos kreme obnoviti? Ste vedeli, da je največja težava pri uporabi pršil njihova neenakomerna in nezadostna porazdelitev? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu po osmi s prim. mag. Ano Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje. Tudi o kožnih znamenjih bomo govorili.
Vaja dela mojstra, to velja tudi za žar mojstra. Kako določiti optimalno temperaturo žar plošče? Kakšna je razlika med direktno in indirektno peko? Kako pravilno začinimo meso in kaj dosežemo z mariniranjem? Kako pripravimo zelenjavna in sadna nabodala na žaru? Bi na žaru popekli polento, spekli fokačo, flambirali banane ali pripravili lignje na žaru, ki bi bili boljši od tistih z lanskega dopusta? Ste že poskusili s kombinacijo peke in dimljenja? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo kuharski mojster Matjaž Pozderec.
Pred vpisom otroka v glasbeno šolo si starši postavljajo mnoga vprašanja – kako vemo, da je nadarjen? Je nadarjenost pomembnejša kot velika želja po igranju instrumenta in pripravljenost na redno delo? Bo treba otroku kupiti nov inštrument vsakič, ko ga preraste? Koliko časa na teden bo moral nameniti pouku in domačemu delu? Na vaša vprašanja bosta odgovarjali Dominika Naveršnik iz Glasbene šole Vrhnika in Nataša Cetinski iz glasbene šole Arsem.
Pomorski predpisi, morska dela in veščine, osnove navigacije, pravila o izogibanju trčenja in motoroznanstvo. To je pet sklopov, ki sestavljajo izpit za voditelja čolna – da ga uspešno opravimo, pa je treba poznati vsa našteta področja. V torkovem Svetovalnem servisu bo Robert Škrokov, koordinator iskanja in reševanja na morju pri Upravi RS za pomorstvo, pojasnil potek in pripravo na izpit, odgovarjal pa bo tudi na vprašanja glede navtične birokracije ter varne plovbe.
Zakaj nastanejo razpoke na petah, kako pogosto odstranjevati trdo kožo na stopalih, kako sanirati kurja očesa, kaj storiti, če opazimo glivice na nohtih ali če se noht vrašča? O tezavah, ki preprečujejo lahek in zdrav korak, bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu. Pravilna vsakdanja nega stopal in nohtov namreč lahko prepreči večino omenjenih težav. Gostja oddaje bo kozmetičarka in pedikerka Barbara Kukar.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Neveljaven email naslov