Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4243 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Triinpetdeset odstotkov prebivalcev (Mediana) se namerava cepiti z novim prilagojenim cepivom proti omikronu
Živimo v času, ko skorajda vsi svet okoli sebe tudi dokumentiramo s fotografijo, saj so kamere zaradi pametnih telefonov vedno z nami. A pomembno vprašanje, ki si ga moramo vsi zastaviti je, kaj s fotografijo sploh želimo sporočiti? Pa tudi, kako izbrati motiv, pravo svetlobo, domisliti kompozicijo in navsezadnje, kaj je sploh vredno arhivirati? V petkovem Svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja o fotografiji odgovarjala ena naših najbolj priznanih in mednarodno uveljavljenih fotografinj Manca Juvan. Avtor oddaje: Liana Buršič
Preživnino je po razvezi dolžan plačevati tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, in sicer do dopolnjenega osemnajstega leta ali dokler se otrok redno šola, vendar ne dlje kot do šestindvajsetega leta. Od prvega septembra veljajo zakonske spremembe, ki naj bi olajšale pot do nadomestila preživnine v primeru, ko zavezanec za plačilo te dolžnosti ne izpolnjuje. Podrobneje o novostih v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Špela Isop, v. d. generalne direktorice Direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Ime živila, seznam sestavin, hranilne vrednosti in rok uporabe. To so najpomembnejši podatki za vsakega, ki se odloča, katere izdelke bo dal v nakupovalni voziček. Kakšne morajo biti te univerzalne oznake, o čem vse moramo biti kot kupci obveščeni? Kaj pomeni, če so določeni podatki na prvem ali zadnjem mestu na seznamu sestavin, in kako so označeni alergeni? Gostja bo Nika Kremić, prehranska strokovnjakinja Zveze potrošnikov Slovenije.
Rak dojk je v Sloveniji, podobno kot v večini razvitih držav, najpogostejši rak pri ženskah, saj predstavlja vsak peti nov primer raka pri ženskah. Ni pa izključno bolezen žensk, saj sta med obolelimi tudi eden do dva odstotka moških. Na pomen preventive in zgodnjega odkrivanja bolezni vsako leto opozarja rožnati oktober, pa tudi naš Svetovalni servis. V torek je bila zato naša gostja dr. Simona Borštnar z Onkološkega inštituta.
Motnje branja, pravopisne težave, težave pri pisanju in matematiki so specifične učne težave, zaradi katerih so lahko učenci in dijaki v šoli neuspešni. Kako pomembno je že zgodaj v učnem procesu prepoznati disleksijo, disortografijo, disgrafijo in diskalkulijo ter kakšne so strategije za obvladovanje primanjkljajev na posameznih področjih učenja? Gost petkovega Svetovalnega servisa bo doktor Marko Kalan, profesor defektologije, iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Vprašanje zapišite v obrazec na spletni strani Prvega, pošljite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
Katere so novosti pri pridobivanju gradbenega in uporabnega dovoljenja ter pri legalizaciji črnih gradenj? Kateri obrtniki in podjetniki so lahko po novem vpisani v imenik izvajalcev del na gradbenih objektih, kdaj moramo plačati komunalni prispevek in kdaj smemo zasaditi prvo gradbeno lopato? Na ta in druga vprašanja, povezana z novim gradbenim zakonom, bo v Svetovalnem servisu odgovarjal Saša Galonja z ministrstva za okolje in prostor.
Čeprav debelosti še vedno ne dojemamo kot bolezen, pa gre vendarle za kronično bolezen, ki lahko skrajša življenjsko dobo tudi za 10 let. Čezmerna telesna teža v otroštvu je povezana s povečanim tveganjem za obolenja v odrasli dobi. Zakaj se marsikdo, ki shujša, ponovno zredi? Kako kilogrami vplivajo na naše telo? O vsem tem bomo govorili v sredinem svetovalnem servisu, naša gostja bo izr. prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
Rekordna inflacija, padec trgov, višje obrestne mere centralnih bank. Kako naj varčujejo in investirajo mali vlagatelji? Je ob energetski in prehranski draginji priporočljivo preurediti varčevalni portfelj? Kako narediti prve korake pri varčevanju in kdaj je primeren čas za vstop v neko varčevalno shemo? Ali so kriptovalute res za pozabo? Gost torkovega svetovalnega servisa bo upravljavec osebnega premoženja magister Mitja Vezovišek. Po osmi, na Prvem.
Naravno kmetovanje si lahko privošči vsak, pravi ddr. Ana Volk, ki kot znanstvenica preučuje in tudi v praksi uporablja permakulturni način pridelovanja hrane. Kako hrano pridelamo brez živalskega gnoja, fitofarmacevtskih sredstev in prekopavanja zemlje in kako s takim načinom pridelave izboljšamo rodovitnost zemlje tudi v visokih gredah, jo bomo spraševali v petkovem Svetovalnem servisu po 8-ih. Vprašanja sprejemamo že pred oddajo na e-naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Rak materničnega vratu je spolno prenosljiva bolezen, je pa tudi eden redkih, ki ga je mogoče preprečiti. Predrakave spremembe so skoraj vedno posledica okužbe s HPV, da bi jih pravočasno odkrili, je pomembno, da se ženske redno udeležujejo odvzema brisa materničnega vratu. Pred okužbo s HPV se je moč zaščititi s cepljenjem. O vsem naštetem v četrtek po osmi uri, gostja bo doc. dr. Nina Jančar, dr. med., s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Dijaki, ki bi želeli prejemati štipendijo za deficitarne poklice, morajo vlogo oddati do 23. septembra; študenti, ki bi radi prvič dobili Zoisovo štipendijo, do 30. ta mesec, tisti, ki jo podaljšujejo, do 10. oktobra. To so aktualni roki, na katere morajo biti pozorni potencialni prejemniki deficitarnih in Zoisovih štipendij. O obeh tudi v sredinem Svetovalnem servisu, ko bo z nami vodja Oddelka za štipendije in programe Ad futura Maja Gašparovič z Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije.
Na Zavodu za zaposlovanje je trenutno registriranih manj kot 54.000 brezposelnih oseb, to je najmanjše število v zgodovini naše samostojne države. Iskalci dela so na trgu priča različnim ponudbam delodajalcev. Kako je trenutno s programi, s katerimi si lahko brezposelni pridobijo izobrazbo, znanja in veščine za opravljanje določenih poklicev ali nalog na delovnem mestu? Na kaj vse biti pozoren pri pogovoru za zaposlitev? O vsem tem v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjala Barbara Vrtačnik z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Letošnji suša in vročina sta prizadeli tudi sadjarje. Obseg škode na sadnem drevju je sicer odvisen od sadne vrste in območja, kjer nasad leži. V petkovem Svetovalnem servisu bo naš gost Roman Mavec, vodja Poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, ki bo povedal, kako prizadeto sadno drevje ustrezno oskrbeti in kaj storiti, da bo sezona prihodnje leto boljša. Vaša vprašanja sprejemamo med oddajo na tel. št. 01 475 22 22, že prej pa na e-naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani prvi.rtvslo.si
Ali refleksoterapija boli, je samo eno od številnih vprašanj za tiste, ki izvajajo to komplementarno metodo zdravljenja. Metodo, ki temelji na pritiskanju in masiranju con na stopalih, dlaneh, obrazu in ušesih, ker naj bi bile te povezane z vsakim delom, žlezo in organom telesa. V četrtkov Svetovalni servis po osmi prihaja refleksoterapevtka Nada Tomazin Dokl. Povedala bo tudi, kaj lahko pričakujemo, ko obiščemo takšnega strokovnjaka, in ali bo metoda vedno učinkovita pri lajšanju bolečin in nespečnosti ter recimo za povečanje odpornosti?
Razvoj možganov je najintenzivnejši v prvih letih življenja, do 12. leta starosti je tako dokončanih že 95 odstotkov povezav med živčnimi celicami v možganih. Z ustreznimi dejavnostmi, igro in spodbudnim okoljem lahko tudi v vrtcu in šoli spodbujamo mentalni razvoj otrok, učence pa od faktografskega znanja preusmerimo tudi k asociativnemu in funkcionalnemu mišljenju. To uči NTC-sistem učenja, ki ga nekateri vrtci in šole tudi pri nas že uvajajo v svoj način poučevanja. Tudi na OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje, zato bo z nami ravnatelj te šole Sebastjan Kukovec.
Skoraj ne mine mesec, da mediji ne bi poročali o umorih ali poskusih umorov žensk, ki so jih zagrešili njihovi nekdanji ali sedanji partnerji. Slovenijo v zadnjih dnevih pretresata kar dva umora žensk in en brutalen poskus umora. Zato bomo v današnjem svetovalnem servisu govorili o tem, kako si lahko pomagajo žrtve nasilja in kaj lahko storijo tisti, ki so nasilju priča. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila Dalido Horvat iz Društva SOS telefon in predstavnika policije.
Osmega septembra zaznamujemo svetovni dan fizioterapije. Letošnja tema, osteoartroza, opozarja na številne posledice te degenerativne bolezni, ki pa bi jih fizioterapevti s svojim strokovnim znanjem in veščinami lahko omilili. O pomenu fizioterapije za čim hitrejšo rehabilitacijo in tudi kot preventivi bomo govorili v četrtkovem svetovalnem servisu, naš gost bo Janez Špoljar, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Pokličite ali nam pišite.
Mnogo žensk ima težave z žlezo ščitnico; izvzeti pa niso tudi moški. Ob fizičnih znakih in simptomih bolnicam ter bolnikom grenijo življenje še čustvene in psihične posledice bolezni. Pogosto so tudi nerazumljeni in neslišani. Rešitev je obisk zdravnika, hitro postavljena diagnoza in ustrezno zdravljenje. Na vprašanja o žlezi ščitnici odgovarja zdravnica prof. dr. Simona Gaberšček iz Kliničnega centra v Ljubljani.
Veste, katerih opravil se je treba v nasadih jagodičja lotiti jeseni? In kakšni so plusi ter kakšni minusi jesenskega sajenja grmičastih rastlin v primerjavi s spomladanskim? Odgovorimo vam v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Darinka Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije. Pa še nasvete za obiranje nekaterih poznejših sort jagodičja dodamo in seveda odgovorimo na vaša vprašanja. Ta sprejemamo med oddajo na tel. št. 01 475 22 22, že prej pa na e-naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Neveljaven email naslov