Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4243 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Pred nami so meseci spomladanskega pospravljanja in čiščenja doma ter okolice. Najprej moramo predmete razdeliti v tri skupine: tiste, ki jih potrebujemo, tiste, ki jih bomo podarili ali prodali, in tiste, ki dejansko so odpadki, pa jih moramo ustrezno odstraniti, v smislu, da ne bo edini izplen pospravljanja kup polnih vrečk med mešanimi odpadki. In potem spet nov krog – premislite, preden kupite kaj novega. O vsem tem v četrtkovem Svetovalnem servisu po osmi. Naša gostja bo Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda.
Polivanje, reflkus, kolike, pojava alergij in prepočasno pridobivanje teže so težave, s katerimi se lahko starši srečujejo že hitro po rojstvu otroka. Kdaj gre za zdravstvene težave in funkcionalne motnje? V katerih primerih in kako lahko starši otroku pomagajo sami ter kdaj je potrebno obiskati specialiste? Na vprašanja s temo prehranjevanja dojenčkov in s tem povezanimi težavami v sredinem Svetovanem servisu odgovarja dr. Rok Orel, predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Prva pomoč je zdravstvena oskrba poškodovanega ali nenadno zbolelega, ki je na kraju dogodka opravljena s preprostimi pripomočki in z improvizacijo. Ukrepati je treba hitro, pravilno, predvsem pa je treba ukrepati, saj je usoda ponesrečenca pogosto odvisna od tistih, ki prvi priskočijo na pomoč. Da je pomoč učinkovita, potrebujemo znanje. V torkovem Svetovalnem servisu ponovimo temeljne postopke oživljanja, gost bo Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje.
V slovenski nacionalni register za posmrtno darovanje delov človeškega telesa zaradi zdravljenja s presaditvijo je vpisanih okoli 12 tisoč oseb. Vsak lahko ob možganski smrti potencialno reši življenje tudi do devetim ljudem. Čeprav lahko ledvico darujejo tudi živi darovalci, se najdlje čaka prav na ta organ. Sledijo srce, jetra, pljuča. O darovanju in samem postopku presaditve organov bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo direktor Slovenija Transplant Andrej Gadžijev, dr. med.
Katere finančne spodbude so in bodo na voljo v letu 2023 za mikro, mala n srednje velika podjetja? Kako pridobiti podporo za uvajanje trajnostnih in krožnih poslovnih modelov v zagonskih podjetjih? Kako do evropskih sredstev za projekte na področju turizma, kmetijstva, športa in raziskovalne dejavnosti? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo finančna in poslovna svetovalka magistrica Vesna Cvek. Vprašanja lahko zastavite na spletni strani prvi.rtvslo.si, prek elektronske pošte ali pa nas pokličete med oddajo.
V februarju, marcu, tudi aprilu – odvisno od posameznega vrtca – potekajo vpisi za naslednje šolsko leto. Delež otrok, vključenih v vrtce, se pri nas vsako leto postopno povečuje. Staršem pa se ob vsakem vpisu zastavljajo vprašanja, na katera bo v sredinem Svetovalnem servisu odgovarjala Silvija Komočar, ravnateljica vrtca Mavrica Brežice in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije. Po osmi bomo govorili o izbiri vrtca, izpolnjevanju vpisnega lista, številu točk, ki nam pripadajo, in tako imenovanih čakalnih listah.
V novi izdaji Svetovalnega servisa se bomo odpravili v gozd. Z gostom, inštruktorjem varnega dela z motorno žago Romanom Črničem z Zavoda za gozdove, se bomo pogovarjali o varni sečnji. Za sekača ni dovolj le popolna zaščitna oprema, za varno sečnjo so pomembne tudi pravilna uporaba motorne žage, ocena višine drevesa, izbira ustrezne tehnike žaganja in seveda - izkušnje!
V petek in soboto bodo po vsej Sloveniji potekali informativni dnevi, po dveh letih znova na šolah in fakultetah. Na podlagi česa naj se mladi odločijo, kje bodo nadaljevali svoje šolanje? Kaj, če ne pridejo na želelno šolo ali fakulteto? Kako bodo potekali vpisi, katerih datumov mladi ne smejo zamuditi? Na vprašanja o izbiri izobraževalne poti bo odgovarjala psihologinja Anja Vidmar iz Svetovalne službe Gimnazije Ledina.
Že več kot desetletje smo priča večjemu povpraševanju po toplotnih črpalkah. Gre za varčen in učinkovit sistem ogrevanja prostorov. O njih razmišlja vse več graditeljev in celo lastnikov starejših hiš, ki so se odločili za energijsko obnovo svojega doma. Kdaj je priporočljivo razmisliti o njeni vgradnji za ogrevanje objekta? Kakšna dokazila je treba priložiti vlogi, da je vlagatelj upravičen do subvencije za naložbo? O vsem tem bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bosta na vprašanja odgovarjala strokovnjak za toplotne črpalke Lev Mijoč in Primož Krapež, podsekretar Eko sklada in energetski svetovalec mreže ENSVET.
Katere jedi so najbolj značilne za idrijsko – cerkljansko območje? V Svetovalnem servisu se bomo pogovarjali o tradicionalnih jedeh, ki so preproste in pripravljene iz sestavin z vrta ali nabranih v naravi. Izvedeli boste, kako pripraviti znamenite Idrijske žlikrofe in s čim vse lahko polnite patičke, ki so posebej značilne za Cerkno. V terenskem studiu v Cerknem bo na vprašanja povezovanja kulinaričnih ponudnikov odgovarjala Polona Kavčič z idrijsko-cerkljanske razvojne agencije, o pripravi žlikrofov in drugih dobrot pa Marta Florjančič, mojstrica izdelave žlikrofov.
Si želite, da za vas poiščemo človeka, s katerim se ujemate v starosti, videzu, izobrazbi, hobijih, življenjskem slogu in vrednotah? Tako se začne besedilo na spletni strani ene od agencij za posredovanje stikov pri nas. Za iskanje partnerja je danes na voljo kar nekaj kanalov, od hitrih zmenkov do ženitnih posredovalnic. Kaj pričakovati od takšnih storitev in kako poteka sam postopek iskanja? Gostji: Nina Slapnik, Agencija za Stike MATCHMe, in Mojca Terezija Kiralj, Agencija Gala.
Šest let so stari otroci, ko začnejo obiskovati 1. razred osnovne šole v Sloveniji. Februarja šole po državi organizirajo vpise in starše seznanjajo z nadaljnjimi postopki. Tudi s tem, kako otroka prepisati v drugo šolo ali odložiti vpis za leto dni. O vpisu v osnovno šolo bomo govorili tudi v petkovem Svetovalnem servisu. Na vaša vprašanja bo odgovarjal Boris Zupančič, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Zima je svoje zobe končno nekoliko bolj pokazala tudi v dolinah, v sredogorju in visokogorju pa zimske razmere vladajo že dolgo. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o tem, kako se pravilno pripraviti na zimsko turo, naj bo to peš ali na turnih smučeh, kako zimske razmere spremenijo način gibanja na poteh, katera oprema mora biti nujno v nahrbtniku in kako ravnati, če se zgodi nesreča? O skrbi za večjo varnost v gorah pozimi bo svetoval podpredsednik Planinske zveze Slovenije in gorski vodnik z mednarodno licenco iz Združenja gorskih vodnikov Slovenije Miha Habjan.
Kakšne pravice do medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovane osebe ob posameznih zdravstvenih stanjih? Kakšne so novosti glede pridobitve teh pripomočkov, ki so potrebni pri zdravljenju, medicinski rehabilitaciji in zdravstveni negi? Gost torkovega Svetovalnega servisa bo vodja oddelka za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Drago Perkič. Pišite na prvi@rtvslo.si, vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega ali pokličete med oddajo.
Med osnovna pravila vožnje pozimi spadajo prilagoditev hitrosti, povečanje varnostne razdalje in zaviranje narahlo. O vožnji po neočiščenem cestišču, zaviranju in speljevanju na zasneženih in poledenelih podlagah, o tem, kaj lahko sami preverimo pri vozilu preden se odpravimo na daljšo pot, in kaj vključuje preventivni pregled na servisu v petkovem svetovalnem servisu. Naš gost bo Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje. Izvedeli boste tudi, kako pravilno in varno prevažati smučarsko opremo.
Perimenopavza, menopavza in postmenopavza so obdobja v življenju ženske, ki jih doživlja vsaka drugače. Hormonske spremembe so naraven proces in predstavljajo konec ženske rodne dobe. Kaj lahko ženska pričakuje, kako si lahko v tem obdobju pomaga? V četrtkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala izr. prof. BOJANA PINTER, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, mag. ekon. in posl. ved z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete UL.
Tri glinene tablice z več kot 30-imi recepti, v katere so vključeni česen, kumina in koriander, so prva pisna omemba začimb v naši zgodovini. Nastale so v Mezopotamiji. Začimbam različne veje tradicionalne medicine pripisujejo zdravilne lastnosti. Hrani in tekočinam jih dodajamo, da dopolnimo okus in vonj ter spodbudimo prebavo in tek. O uporabi začimb v prehrani bomo govorili tudi v sredinem Svetovalnem servisu. Na vaša vprašanja bo odgovarjala predavateljica v programu gostinstvo in turizem na biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani Neli Selan.
Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Primerna je za proizvodnjo hrane, izrabo prostora in gradnjo bivališč, v njej se prepletajo ekologija, organsko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo. V torkovem Svetovalnem servisu bomo predvsem o permakulturnem načinu vrtnarjenja govorili z Aljažem Planklom, permakulturnim načrtovalcem in regenerativnim kmetovalcem.
Kis, soda bikarbona, limonin sok. S preprostimi sestavinami doma narejena čistila niso strupena ter so nam in okolju prijaznejša. Ali so tudi dovolj učinkovita oz. s kakšnimi razmerji jih izdelati, da bodo delovala, ter kako potrpežljivi moramo vendarle biti v primerjavi s konvencionalnimi čistili. Prha, pečica, preproga … Vseh nadlog in madežev se bomo lotili v petkovem Svetovalnem servisu. Sogovornica:Tanja Sluga (Hiša nature).
Nasilje je treba najprej videti, nato razumeti, šele potem imamo osnovo, ki omogoča, da lahko kaj koristnega storimo, da bi ga bilo manj. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo prepoznavali agresijo oz. nasilje med vrstniki in ugotavljali, kaj lahko storijo starši in kaj šolski delavci, da bi bili v šoli odnosi bolj spoštljivi. Darja Barborič Vesel, socialna pedagoginja in šolska svetovalna delavka, razloži tudi, zakaj preveč pozornosti posvečamo žrtvam, medtem ko bi jo v resnici morali posvečati storilcem.
Neveljaven email naslov