Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4269 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Pasje šolanje niso samo povelja, bistvo učenja komunikacije s psom je medsebojno razumevanje in posledično prijetno sobivanje. Kdaj v pasjo šolo? Ali je sploh kdaj prepozno? Katere so najpogostejše napake pri učenju pasjega vedenja in zakaj se v pasji šoli v resnici učijo predvsem lastniki? Gostja četrtkovega Svetovalnega servisa bo Medtoda Mikuž, svetovalka za vedenje družnih živali in kinološka inštruktorica.
Število ljudi s sladkorno boleznijo v Sloveniji se povečuje. Zdravljenje je kompleksno in zahteva posameznikovo polno sodelovanje. Ko se enkrat srečamo z diabetesom, je sprememba prehranjevalnih in gibalnih navad ključnega pomena, saj lahko za nekaj let zamakne tako začetek zdravljenja z zdravili kot tudi posledice. Gostji: − diabetologinja dr. Jelka Zaletel dr. med., − klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa.
V Sloveniji je uporaba zimske opreme datumsko določena od 15. novembra do 15. marca. Ne glede na te zakonske določbe morajo vozniki upoštevati razmere na cesti in temu ustrezno prilagoditi opremo svojega vozila. Testi pnevmatik dokazujejo, da so zimske pnevmatike še vedno najboljša oprema za zimske vozne razmere, čeprav morda v zadnjih letih ni toliko snega, kot ga je bilo v preteklosti. Katero pnevmatiko izbrati za svoje vozilo in kako ga pripraviti na zimo? O vsem tem v torkovem svetovalnem servisu. Na vprašanja bosta odgovarjala Erik Logar iz Avto-moto zveze Slovenije ter Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije.
20. novembra bodo začele veljati novosti pri vodenju evidence o delovnem času. Zato bomo o teh novostih govorili v ponedeljkovem Svetovalnem servisu na Prvem. Kaj morajo o evidencah vedeti delodajalci in kaj delavci? Na kakšen način je treba voditi evidenco, kateri podatki naj bodo vključeni? Ali evidenco delovnega časa lahko vodi delavec sam? Gost bo odvetnik Luka Švab.
Goska ali račka − martinova dilema, ki jo bomo skušali rešiti v petkovem svetovalnem servisu. Ob tem bomo pripravili tudi račjo pašteto, izvedeli, v čem je skrivnost dobrih mlincev, posladkali se bomo s kakijevo kremo in kostanjevo rezino, ogreli z juho iz pastinaka, ugotavljali, na koliko načinov lahko pripravimo rdeče zelje in kaj potrebujemo za dobro vinsko omako. Izbor tradicionalnih in sodobnih Martinovih jedi nam bo v petek po deveti na Prvem predstavil kuharski mojster Matjaž Pozderec.
Uprava za varno hrano je po sklepu vlade, zaradi spremenjenega načina obveščanja in poostrenih nadzorov, povečala število objav odpoklicanih živil. Nihče pa ne ve, koliko oporečnih živil smo v preteklosti že pojedli. Ob množici odpoklicev in umikov se potrošniki sprašujemo, kako varna je hrana? Na vprašanja o tem bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjala Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane v okviru Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na Upravi za varno hrano.
Zakaj so za naše zdravje pomembne močne kosti in zakaj je to pomembno, ko govorimo o osteoporozi, bomo izvedeli v sredinem svetovalnem servisu. "Zgradite močnejše kosti" je geslo svetovnega dneva osteoporoze, bolezni, ki prizadene eno od treh žensk in enega od petih moških po 50-tem letu starosti. Naša gostja bo Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Društva bolnikov z osteoporozo Ljubljana.
Vsak udeleženec v prometu se je že znašel v koloni in se spraševal, zakaj je kolona sploh nastala, če pa za to ni jasnega vzroka. Vendar je bolj zanimivo od tega vprašanja iskati odgovor, kaj narediti, da do kolon sploh ne bi prišlo. Odgovore nam bosta pomagala poiskati mag. Jure Kostanjšek, generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije, in Matic Zupančič, vodja AMZS informacijskega centra. Pokličite nas med oddajo ali nam posredujte svoje vprašanje preko posebnega obrazca na naši spletni strani ali preko elektronske pošte na naslov prvi@rtvslo.si.
Smo v mesecu preprečevanja zasvojenosti in ena najbolj razširjenih substanc, ki lahko povzroča odvisnost, je alkohol. Ta je v družbi sprejet, ker lahko izboljša razpoloženje. Kaj pa dolgoročne posledice nezdravega odnosa do alkohola? O tem v ponedeljkovem Svetovalnem servisu na Prvem. Kaj to pomeni, kakšno je že tvegano pitje? Po deveti bo z nami dr. Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Jesensko založno gnojenje, škropljenje, rez sadnega drevja in sajenje sadnih sadik – katerih jesenskih opravil v sadovnjaku se še lahko lotimo v novembru oz. kako pripraviti sadovnjak na prihajajočo zimo? V petkovem Svetovalnem servisu na Prvem bo po deveti naš gost agronom Vanes Husić. Vprašanja zanj sprejemamo na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si, spletni strani Prvega ali na telefonski številki 01 475 22 22 med oddajo.
Prebivalci stanovanjskega bloka na Reki so se znašli na udaru posteljnih stenic. Povečano število teh malih žuželk rumenorjave barve opažajo tudi prebivalci Pariza in Londona na vlakih podzemne železnice. V svoje okolje, predvsem postelje jih običajno prinesemo s potovanj. Kako pomembno je hitro ukrepanje, ko se pojavijo stenice? Gost četrtkovega Svetovalnega servisa na Prvem bo Milan Lovrec, strokovnjak za dezinsekcijo iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Poleg številnih dobrih lastnosti, ki jih imajo buče na zdravje, je njihova prednost tudi skoraj neskončne možnosti priprave jedi. Bučni namazi, juhe, pite, solate in bučne sladice, tudi bučni kruh. V jesenskih mesecih pa omenjeno živilo vse bolj uporabljamo tudi kot okras. Katere buče so užitne, katere ne in katere so najprimernejše za strašljivo, a tudi zabavno izrezovanje za noč čarovnic? Nasvete bo po deveti v jutru na Prvem delila poznavalka buč in priprave bučnih jedi Mateja Reš.
Utrujenost, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih – to so najpogostejši znaki in simptomi tistih, ki so v teh dneh obležali doma zaradi covida. V Evropi in Sloveniji zdaj prevladuje različica Eris novega koronavirusa. Okužb je vedno več in spet je vedno več tudi vprašanj. V Svetovalnem servisu odgovarja infektologinja dr. Mateja Logar.
Krompir spada med štiri najpomembnejše hranilne rastline. Na pragu krompirjevih počitnic v sredinem svetovalnem servisu o krompirjevih jedeh. Krompirjeva juha, krompirjeva omleta, gratiniran krompir z zelišči, čompe, frika, krompirjev narastek, cmoki, njoki, krompirjeva zloženka in če hočete tudi krompirjeva torta. O hrani kraljev in preprostih ljudi – o krompirju s kuharskim mojstrom Matjažem Pozdercem.
Tokrat o ustanavljanju podjetja. Za dobro poslovno idejo boste morali poskrbeti sami, v oddaji pa vam lahko pomagamo z odgovori na vprašanja o izbiri pravne oblike podjetja in razlikami med njimi. Povedali bomo več o ustanovnih postopkih in višini prispevkov ter med drugim odgovorili tudi na vprašanja kot so: Ali ima lahko podjetje sedež v večstanovanjski zgradbi? Gost je Borut Borštnik, direktor Zavoda Mladi podjetnik.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 9.05 do 9.30.
Jecljanje je motnja govora, ki se pojavi pri približno enem odstotku populacije, najpogosteje med drugim in petim letom starosti. Obstajajo številni dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav jecljanja. Ta govorna motnja se dotika celotne človekove osebnosti. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o jecljanju bomo tej temi posvetili petkov svetovalni servis, naša gosta bosta Vlasta Podbrežnik, prof. defektologije – logopedinja, podpredsednica Društva za pomoč ljudem z govornimi motnjami Vilka Mazija, in Georgij Done s svojo izkušnjo, predsednik omenjenega društva. Pokličite ali nam pišite.
V oktobru tudi v Svetovalnem servisu že vrsto let opozarjamo na rak dojk, ki je v razvitem svetu najpogostejši ženski rak. V Sloveniji je s to diagnozo vsako leto na novo soočeno okoli 1.500 žensk in okoli 10 moških, razveseljivo pa je, da je zdravljenje vse bolj uspešno. O preventivi, presejalnem programu DORA, zdravljenju in novih zdravilih bomo v četrtek po deveti govorili z dr. Simono Borštnar, vodjo mamarnega tima na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Vprašanja zanjo pošljite na e-naslov prvi@rtvslo.si, zapišite na spletni strani Prvega ali pa pokličite med oddajo.
Sredin terenski dan Prvega v Savinjski dolini se bo začel ob devetih s Svetovalnim servisom, v katerem bomo predstavili psihosocialno pomoč ljudem, ki so bili prizadeti v avgustovski ujmi, in konkretne nasvete za spopadanje s težavami. V mobilnem studiu Radia Slovenija v Mozirju sta gostji socialna delavka Suzana Hrast in klinična psihologinja Erna Kočnik Knez iz Centra za duševno zdravje v Zdravstvenem domu Velenje.
V torkov Svetovalni servis na Prvem smo tokrat povabili Domna Koklja, vodjo sprejemne pisarne na našem največjem pokopališču – ljubljanskih Žalah. Govorili bomo o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Kaj moramo torej urediti pred pogrebom svojca, kakšne možnosti so na voljo glede samega obreda, kdo je upravičen do subvencije države in kako je recimo s sklenitvijo najemne pogodbe za grob.
Neveljaven email naslov