Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4269 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Iz katerih sestavin lahko naredimo domačo, enostavno in učinkovito kozmetiko? To bo vprašanje torkovega Svetovalnega servisa, na katero bo odgovorila gostja Tanja Sluga iz Hiše Nature. Povedali bomo, kako doma iz enostavnih sestavin narediti recimo balzam za ustnice, masko za obraz ali gel za tuširanje. Ozrli se bomo tudi na police trgovin, kjer je vse več raznih bio in eko izdelkov.
Zdrs je najpogostejši vzrok nesreče v gorah in je posledica neustrezne obutve, utrujenosti in neizkušenosti, ocenjujejo pri Planinski zvezi Slovenije. V ponedeljkovem svetovalnem servisu bomo zato preverili, kakšna naj bo naša obutev in druga oprema, kako naj načrtujemo svojo pot v gore in v čem se lahka planinska pot razlikuje od zahtevne in zelo zahtevne. Na naša in vaša vprašanja bo odgovarjal Matjaž Šerkezi, alpinistični inštruktor, gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija.
Nepremičnine v Sloveniji so se v zadnjem letu podražile za 6,8 odstotka, kar je precej več kot na ravni Evropske unije, kjer je bila podražitev 0,2-odstotna. Kaj vse vpliva na takšno rast cen pri nas in kako se bodo cene gibale v prihodnje? O nakupu in prodaji nepremičnin smo govorili tudi v petkovem Svetovalnem servisu. Kako pripraviti stanovanje za prodajo in na drugi strani – kaj vse in kje naj kupci preverijo podatke o nepremičnini pred nakupom. Odgovarja licenčna nepremičninska posrednica iz agencije Inalbea Zarja B. Mavec.
Z napredkom tehnologije se tudi pri odpravi dioptrije z operacijo razvijajo nove metode, ki so še varnejše in učinkovitejše. Na izbiro metode vplivajo starost pacienta, stalnost dioptrije in stanje očesa, pa tudi način posameznikovega življenja. Kdo je primeren kandidat za lasersko odpravo dioptrije? Kakšen je postopek priprave na operacijo, kako poteka okrevanje in kakšni so možni zapleti? Na vprašanja odgovorimo v Svetovalnem servisu, gostja bo mag. Kristina Mikek, dr. med., specialistka oftalmologije.
Užitne divje rastline so zakladnica vitaminov, mineralov in okusov. Vijolice, trobentice, navadna smrdljivka, čemaž, regrat, deveterolistna konopnica,…. In še mnoge druge v pomladanskem nabiralniškem izboru. Nekatere za prehrano, nekatere tudi za razstrupljanje. Ob tem se bomo v sredinem Svetovalnem servisu spraševali tudi, kako uporabljati in kako pripraviti določene začimbne mešanice. Z nami bo Marija Kočevar, odlična poznavalka začimb.
Vse več vrtičkarjev se odloča za pridelavo vrtnin na tako imenovani visoki gredi. Če jo boste izdelali sami ali pa želite le vedeti več o tem, kako jo pravilno uporabljati, poslušajte torkov Svetovalni servis. Kam postaviti visoko gredo, katere materiale uporabiti, če jo izdelamo sami, kako jo napolniti, kakšna naj bo zasaditev vrtnin? O pripravi visokih gred bomo govorili z agronomom Vanesom Husićem, dodajte še svoja vprašanja: ta lahko že pošljete na e-naslov prvi@rtvslo.si ali zapišete v obrazec na spletni strani Prvega.
Kdaj v pasjo šolo? Kadarkoli, pravijo kinološki inšturktorji. Za šolanje in vzgojo psa ni nikoli prepozno, bistvo učenja pa je komunikacija s psom in medsebojno razumevanje. Katere so najpogostejše napake, ki jih delamo pri učenju pasjega vedenja in zakaj se v pasji šoli dejansko učijo lastniki? Gostja ponedeljkovega Svetovalnega servisa bo Medtoda Mikuž, svetovalka za vedenje družnih živali in kinološka inštruktorica.
Oskrbovalec družinskega člana je pravica, ki jo omogoča Zakon o dolgotrajni oskrbi in je začela veljati 1. januarja letos. Centri za socialno delo opozarjajo, da pravice še vedno ni mogoče uveljaviti, saj ne deluje informacijski sistem za odločanje o novih vlogah, na čakanju jih je 800. Centri za socialno delo so sicer uspešno prevedli okoli 460 vlog prosilcev, ki so bili prej družinski pomočniki. Kdaj bo začel delovati informacijski sistem, kakšni so pogoji za pridobitev pravice, koliko dopusta predvideva to delovno mesto in zakaj upokojenci ne morejo koristiti te pravice? V petkovem Svetovalnem servisu bo na vprašanja odgovarjala Mojca Frelih z Ministrstva za solidarno prihodnost. Svoje vprašanje nam lahko posredujete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, ga zapišete na spletno stran Prvega ali pokličete med oddajo.
Slovenščina je živ jezik, zato je različica, ki jo govorimo danes, drugačna kot tista izpred petdesetih let. To lahko prepoznamo tudi po novejšem besedju in prevzemanju tujk. Kakšen je naš odnos do prevzemanja besed, kako se spopadamo z novimi izrazi in kdo se ukvarja s sistematizacijo, bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu preverili pri doktorici Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
To nedeljo, 7. aprila, obeležujemo svetovni dan zdravja. Številne koristi za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni ima redna telesna dejavnost. Kako v svoj vsakdan vključiti več gibanja, telovadbo, hojo in tek? Zakaj je koristna skupinska vadba? Kako začeti s tekom? V sredinem Svetovalnem servisu med deveto in pol deseto na Prvem nas bo k hoji, teku in gibanju spodbujal profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.
Toplejši dnevi so na ceste že privabili več motoristov, a ni rečeno, da so na novo motoristično sezono vsi ustrezno pripravljeni, prostora za improvizacijo in nepripravljenost pa na cesti ni. Pesek in prah na cestišču, spolzko vozišče, slabša vidljivost, razpoke in udarne jame - vse to so ovire, ki jih morajo motoristi predvideti. Kako poskrbeti za tehnično brezhibnost motocikla, kaj vse je treba preveriti, preden se podamo na pot, kako pomembna je dobra fizična pripravljenost motorista in kakšne poti izbrati za začetek nove sezone - To so vprašanja, ki jih bomo v torkovem Svetovalnem servisu zastavili Vojku Safranu, inštruktorju v AMZS-jevem centru varne vožnje Vransko.
Ob vse daljših dneh in toplejšem vremenu je pomlad za večino letni čas optimizma, energije in rasti. Vseeno pa se kar nekaj ljudi v teh mesecih, predvsem marca in aprila, spopada z bolj neprijetnimi stranmi prehoda v toplejši del leta, in sicer s tako imenovano spomladansko utrujenostjo. Ta se najpogosteje izraža kot povečana utrujenost, zaspanost in splošno pomanjkanje energije, lahko pa se pojavijo tudi težave z zbranostjo ali čustvena nihanja, povečana razdražljivost in tesnobnost. Kako ukrepamo ob spomladanski utrujenosti, kaj pomaga in kaj ne, pa tudi kako je s preventivo, preverimo v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Nastja Salmič Tisovec, univerzitetna diplomirana psihologinja in koordinatorka za področje duševnega zdravja na novomeški enoti NIJZ.
Ste se kdaj znašli v položaju, ko vas je neki prostor v vašem domu na neki način dušil? Nikoli ga zares kljub večkratnim poskusom niste uspeli pospraviti in urediti. Veselje ob pospravljeni garderobni omari ali kuhinjskih predalih je trajalo zgolj kratek čas. Kako pospraviti enkrat za vselej? Na to bo odgovorila gostja četrtkovega Svetovalnega servisa Tina Markun, certificirana svetovalka po metodi znane japonske mojstrice pospravljanja in urejanja doma Marie Kondo. Čeprav ima sistem korenine na drugem koncu sveta, ga lahko preslikamo tudi v naše okolje.
Ste vedeli, da je kar polovica medu, ki se prodaja na evropskem trgu, ponarejena? Zato je zelo pomembno, da izberete med, pri katerem je poreklo dobro znano in kakovost zagotovljena. Slovensko čebelarstvo se odlikuje po dobrih praksah in visokih standardih pridelave medu, poznamo tudi tri zaščitene sheme kakovosti na ravni EU: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ter Kraški med in Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla. Kako izbrati kakovosten med in kako ga pravilno uporabljati, je v sredinem Svetovalnem servisu povedala Tina Žerovnik iz javne svetovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije.
Lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah se velikokrat srečujejo s številnimi izzivi in neznankami. Tudi glede upravljanja in plačevanja s sredstvi rezervnega sklada. V večstanovanjskih stavbah, ki imajo več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki izbrati tudi upravnika. Kaj storiti, če ta ne opravlja dobro svojega dela, in kako poteka njegova razrešitev? O tem v torkovem svetovalnem servisu. Na vprašanja bo odgovarjal Matija Polajnar z Direktorata za stanovanja pri Ministrstvu za solidarno prihodnost.
Oskrbo rastlin v notranjih prostorih v zimskem času prilagodimo. Prišla je pomlad in s tem tudi presajanje, obrezovanje ter razmnoževanje rastlin s potaknjenci. Tudi spomladansko sonce je na okenskih policah lahko že premočno. Kako sobne – kot tudi zunanje rastline, ki počasi končujejo prezimovanje – pripraviti na novo sezono? O tem v ponedeljkovem Svetovalnem servisu z doktorico biologije Blanko Ravnjak.
Kako z naravnimi tehnikami in sredstvi izboljšati rodovitnost prsti, kako zmehčati zbito prst in kako spremeniti lastnosti prsti - strukturo, teksturo, kemijsko sestavo in vrednosti ph, ki niso ugodne? V petkovem Svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala dvojna doktorica Ana Vovk, profesorica ekologije in varstva okolja.
Na mednarodni dan gozdov, letos bo nosil geslo »Gozdovi in inovacije«, bomo tudi v svetovalnem servisu govorili o gozdovih. Katera pravila obsega gozdni bonton? Kaj morajo lastniki storiti za dobro kondicijo gozdov, da bi preprečili razvoj bolezni in škodljivcev? Koliko znaša strošek obnove s saditvijo sadik na hektar? Katere finančne spodbude so na voljo za male lastnike gozdov? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo magister Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije.
Skrb za ustno zdravje s primerno higieno in rednimi pregledi pri zobozdravniku je pomembna v vseh življenjskih obdobjih, tako med otroki kot med odraslimi in starostniki. Kako pogosti morajo biti obiski zobozdravnika? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? Sta zobna nitka in ustna vodica obvezna pripomočka? O tem v sredinem svetovalnem servisu z gostjo, ustno higieničarko Tadejo Klemenčič iz ZDL Moste - Polje. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!
Ali kdaj pomislite, kako pomembna so naša stopala? Opravljajo pomembno nalogo – nosijo naše telo, z njimi vsak dan lahko naredimo tisoče korakov. Pa jim kljub temu posvečamo kar premalo pozornosti, ni pa malo težav, ki se na stopalih lahko pojavijo. Da bo naš korak lahkoten, stopala pa kar najbolj zdrava, bo na vaša vprašanja v torkovem svetovalnem servisu odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor.
Neveljaven email naslov