Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4269 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Začel se je Teden družin, v katerem se brezplačno odprejo vrata številnih muzejev in drugih kulturno-umetniških ustanov za družine. O izzivih družinske dinamike pa bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Nada Mirnik Trtnik, zakonska in družinska terapevtka ter psihoterapevtka. Eden pogostih razlogov za terapijo družinskih članov je težava, da ko so skupaj, so vendarle vsak zase – eden bere, drugi gleda televizijo, tretji je na tablici.
V času, ki ga vse bolj obvladuje virtualno in digitalno, je zaznavanje sveta z našimi čutili kot je denimo voh, že pravo razkošje. Prav tako delo z lastnimi rokami in ustvarjanje z naravnim, rastlinskim, ki nam lahko precej izboljša, olepša življenje. Takšna so eterična olja, hidrolati, macerati in tinkture, zato bomo v sredinem Svetovalnem servisu pogledali na naš vrt, balkon in bližnji travnik, kaj vse tam raste aromatičnega in zdravilnega za našo dobrobit. Kako to uporabiti vam bo svetovala certificirana aromaterapevtka Nina Medved. Pišite na prvi@rtvslo.si ali vprašanja zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si, lahko nas tudi pokličete na 01 475 22 22 …
Dan pred letošnjim Festivalom duševnega zdravja, ki bo tokrat v Mariboru, bomo o duševnem zdravju aktivnih na trgu dela govorili tudi v Svetovalnem servisu. Dobro počutje v delovnem okolju je nadvse pomembno, saj prav delovno okolje lahko krepi ali pa poslabšuje naše duševno zdravje. Za dobro počutje so odgovorni tako delodajalci kot zaposleni. Naša gostja bo dr. Ditka Vidmar, vodja Interdisciplinarne skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela, ki deluje v okviru programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja na NIJZ. Pokličite ali nam pišite.
Ali razmišljate o postavitvi sončne elektrarne, pa ne veste, kako se lotiti tega projekta? V petkovem Svetovalnem servisu boste izvedeli vse o delovanju sončnih elektrarn, njenih ključnih komponentah, ovirah pri postavitvi in razlikah med omrežnimi in otočnimi elektrarnami. V oddaji bomo odgovorili tudi na vprašanja o varnostnih tveganjih, subvencijah, čakalnih dobah in kakšne spremembe prinaša nova zakonodaja glede te trajnostne energetske rešitve. Na vaša vprašanja bo odgovarjal direktor energetskih rešitev za fizične osebe v družbi Petrol Aleš Gruden.
Izpostavljanje soncu je koristno za telo in počutje takrat, ko je zmerno. Če smo na soncu dlje časa in za povrhu še nezaščiteni, na koži nastanejo opekline, pospešimo staranje kože in tvegamo pojav kožnega raka. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o zaščiti pred soncem, tudi o uporabi raznih krem. Na koliko časa denimo moramo nanos obnoviti? Po deveti bo z nami prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike, UKC Ljubljana.
Temeljno pravilo sosedskega prava je, da je vsakemu od sosedov prepovedano vznemirjanje in povzročanje škode drugim sosedom. Kaj storiti, ko se lastnika ne strinjata z ureditvijo meje? Kaj je namen instituta nujne poti? Kaj narediti v primeru motenja posesti? Kaj pomeni drevo na meji in kaj narediti v primeru odtekanja meteornih padavin na sosednjo parcelo? Gostja sredinega svetovalnega servisa po deveti uri na prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Pokličite, pišite na elektronski naslov ali zapišite vprašanje na spletni strani prvega programa.
Chronova boleznen in ulcerozni kolitis sta dve najpogostejši obliki kronične vnetne črevesne bolezni, s katero živi približno 7000 Slovencev. Kakšne težave imajo bolniki, kako poteka diagnosticiranje in kakšno pomoč ponujajo v društvu? Še pred svetovnim dnevom bolezni na vprašanja v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjata Mateja Saje, predsednica Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, in dr. Tina Kurent Francky, specialistka gastroenterologije iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Pomemben element zdrave prehrane so tudi užitne divje rastline, ki predstavljajo pravo zakladnico vitaminov, mineralov in okusov, povrh vsega pa so brezplačne. V spomladanskem času so najpogostejše rastline, ki se znajdejo tudi na krožniku, regrat, čemaž in divji šparglji, a okusne solate, namaze in juhe lahko pripravimo tudi denimo iz hmeljevih vršičkov, ozkolistnega trpotca, česnovke in številnih drugih rastlin. Na kaj je treba biti pri nabiranju pozoren in kako jih učinkovito kombiniramo z drugimi živili, nam bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu povedal dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo.
Čeprav so prvomajske počitnice namenjene počitku, bomo v petkovem Svetovalnem servisu ponudili nasvete za možganski fitnes. To je sklop vaj za pomnjenje, shranjevanje in priklic informacij, kar pa je koristno tudi na počitnicah. V studiu Prvega se nam med deveto in pol deseto pridruži Jasmina Lambergar, mednarodno certificirana trenerka spomina.
V torek zvečer bodo po Sloveniji zagoreli prvomajski kresovi. Predvsem če boste kres zakurili na domačem vrtu ali bližnjem travniku, ne zamudite Svetovalnega servisa. Po devetih bomo govorili o požarni varnosti, varnem kurjenju v naravi, nevarnostih in previdnostnih ukrepih, pa tudi o drugih vprašanjih, kot so: kako pogasiti manjši požar v kuhinji in kateri so ključni podatki ob klicu na številko 112? Z nami bo v torek po devetih Suzana Anžur, predstavnica Gasilske zveze v Ljubljani.
V aprilu smo izmerili nove temperaturne rekorde, med drugim smo izmerili najhitrejšo ohladitev, najzgodnejšo trideseterico, pa tudi absolutni aprilski rekord. Če temu dodamo še podatek, da je bil mesec marec globalno najtoplejši mesec, odkar izvajamo meteorološke meritve, se pogovoru o vremenu ne moremo izogniti. Ponedeljkov svetovalni servis zato zastavlja vprašanja, povezana z vremenom, meteorološkimi meritvami, temperaturnimi ekstremi. Bi rekli, da je bilo vreme nekoč bolj stanovitno? Se spominjate, kakšne so bile zime in pomladi pred leti, desetletji? Kako vreme vpliva na vas in ali merite temperature tudi doma?
Mlaka je naraven vodni element, ki pa mu lahko pomagamo, da bo živahnejši in da bo privabljal živali, ki si jih najbolj želimo. Brez skrbi, v vrtni mlaki ne bo komarjev, saj imajo v takem okolju veliko naravnih sovražnikov. Kako izbrati primeren prostor na vrtu, katere rastline vrtno mlako čistijo ter prezračujejo in zakaj v mlako ne naseljujemo rib? Odgovarja Ivan Esenko, poznavalec vrtne ekologije in naravovarstveni publicist.
Gost četrtkovega Svetovalnega servisa je bil Viktor Mlakar, vodja konzularnega oddelka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Prihajajo počitniški meseci, ki običajno prinesejo tudi povečano popotniško aktivnost. Še pred potovanjem pa je priporočljivo poskrbeti za ustrezno birokracijo in pripravo. Kaj za nas v primeru težav v tujini lahko naredi diplomatsko-konzularno predstavništvo in kakšna so trenutna aktualna varnostna priporočila?
Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki obsega več kot dve tretjini demenc. Gre za kronično napredujočo bolezen, ki jo je leta 1907 opisal Alois Alzheimer pri 51-letni ženski: ni se znašla v lastnem stanovanju, imela je spominske motnje in je bila sumničava. Demenca nastane zaradi bolezenskih sprememb v možganskih celicah. V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog s kliničnega oddelka za bolezni živčevja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Čeprav aprilsko vreme s kratkimi poznojesenskimi in zimskimi epizodami nekoliko odvrača pomlad, pa so nekateri ljubitelji žara že zavihali rokave. Kako žar očistiti in pripraviti na novo sezono? Kako izbrati pravi žar in kakšno orodje potrebuje mojster žara? Kašna je razlika med direktno in indirektno peko? Kaj pridobimo z dimljenjem, kdaj je primerna tehnika » low and slow«? Sezone ni treba vedno začeti z mesnimi klasikami, lahko jih zamenjajo sadje, sir, mehkužci in lupinarji. V torek zjutraj po deveti na Prvem bo naš gost poznavalec in raziskovalec peke na žaru Matej Stipanič. Svoja vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si
Vzgoja otrok ob hitrem tempu življenja in vplivu družbenih omrežij je lahko kompleksna naloga. Kako ravnati, ko otroci ali mladostniki nimajo koncentracije, zanimanja, ciljev in nenazadnje odgovornosti? O vsem tem bomo govorili v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo red. prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak, psihologinja in logoterapevtka. Zanimalo nas bo tudi, zakaj je pomembna spontana igra ter kako je z omejevanjem rabe mobilnega telefona in drugih tehnologij.
Beljenje, pleskanje in kitanje sten, polaganje tapet … Vse to so spretnosti, ki jih obvladajo mojstri za slikopleskarska dela. Če se boste takšne prenove doma lotili sami, bodo prav prišli nasveti v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo slikopleskarski mojster Dušan Presetnik. Kaj narediti z odpadajočim ometom, starimi nanosi barv, različnimi madeži ter katero vrsto barve izbrati?
Ko govorimo o elektromobilnosti, imamo najpogosteje v mislih električne avtomobile ali električne skiroje, a dejstvo je, da je v zadnjih letih pravi razmah doživel tudi trg električnih koles; po podatkih Statističnega urada smo leta 2017 uvozili nekaj manj kot 1.500 električnih koles, 4 leta pozneje pa že več kot 16.000. Glede na številne kategorije in podkategorije električnih koles ter vse večje število proizvajalcev in modelov, je izbira najprimernejšega kolesa vse prej kot lahka naloga. Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu električnega kolesa in pri njegovem vzdrževanju, kako je z življenjsko dobo baterije, dobavljivostjo e-koles in njihovo ceno? Na vprašanja bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Uroš Brezovec, predsednik društva električnih kolesarjev Slovenije.
V sredinem Svetovalnem servisu na Prvem smo se posvetili pravicam iz invalidskega zavarovanja. Komu pripada invalidska pokojnina, nadomestilo za invalidnost in invalidnina za telesno okvaro? Na konkretna vprašanja poslušalk in poslušalcev odgovarja generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež.
Neveljaven email naslov