Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4269 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Otroci so pogost sopotnik v avtomobilih, skrb za njihovo varnost pa je prepuščena voznikom. Ponudba otroških varnostnih sedežev je izjemno raznolika, proizvajalci na trg pošiljajo vedno nove in izboljšane izdelke, s čimer pa se kupci znajdejo pred dilemo, za kateri avtosedež naj se odločijo. Katere kategorije in standarde avtosedežev poznamo, na kaj je treba biti pozoren pred nakupom in nato pri uporabi, kaj so pokazali najnovejši testi otroških varnostnih sedežev, kaj o njihovi uporabi pravi zakon. Na vsa ta vprašanja v ponedeljkovem Svetovalnem servisu odgovarjaBlaž Poženel, odgovorni urednik AMZS-jeve motorevije.
Proti alergijam se lahko bojujemo različno – z izogibanjem alergenom, z imunoterapijo, pa tudi z zdravili v prosti prodaji in s tistimi na recept. O tem je strokovno podkovana predsednica Lekarniške zbornice Slovenije magistrica Darja Potočnik Benčič. V petkovem Svetovalnem servisu je odgovarjala na vprašanja. Povedala je tudi, kako si pri lajšanju znakov in simptomov alergij lahko pomagamo z domačo – naravno lekarno. Foto: Cvetni prah lilije
Dolžina svetlega dela dneva je za zdaj še malenkost krajša od noči. Umetna razsvetljava v notranjih prostorih ima tako pomembno vlogo. Tudi sicer niso vsi prostori vedno idealno zasnovani v smislu, da izkoristijo največ dnevne svetlobe. Zato bo eno od vprašanj za gosta četrtkovega Svetovalnega servisa, kako osvetliti bivalne prostore. Kakšna barva svetlobe je smiselna glede na namembnost sob? Gost: doc. dr. Matej Kobav s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Ste kdaj razmišljali, da bi na svojem vrtu uredili tako imenovano gnezdilnico za ptice. Kako jo oblikovati, je to odvisno od vrst v okolici? O pticah v naravi bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu na Prvem. Z nami po deveti bo varstveni ornitolog v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tilen Basle. Govorili bomo o tem, kako še lahko vplivamo na to, koliko ptic se bo zadrževalo v naši bližini, npr. z ureditvijo vrta. Tudi vaša vprašanja so dobrodošla. Napišite jih v obrazec na prvi.rtvslo.si.
Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste se spraševali, kam z oblačili, ki jih ne nosite več. Ste jih odvrgli stran ali vam že dlje časa visijo v omari? Ste jih podarili dalje? Morda pa ste se tudi kdaj spraševali, kako do ugodnejših oblek, a ne na račun okolja. S sogovornico torkovega svetovalnega servisa, direktorico zavoda Knof Mojco Žganec Metelko, bomo spregovorili o oblačilih iz druge roke ter našemu odnosu do hitre mode.
Padci so pri starejših pogost in nevaren zaplet in največkrat posledica kombinacije različnih dejavnikov tveganja. Padec lahko privede do nezmožnosti na vseh ravneh človekovega delovanja. Večina padcev se zgodi doma oziroma v bližini doma, število le-teh pa narašča s starostjo. Z vpeljavo manjših sprememb v življenju bi marsikateri padec lahko preprečili. Že v stanovanjih se skriva nemalo nevarnosti in preprek. Da bo padcev kar najmanj, bo gostja ponedeljkovega svetovalnega servisa predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ. diplomirana organizatorka. Pokličite ali nam pišite.
Petkov Svetovalni servis izkoristimo za - datumu primerno – svetovanje o bontonu pri podarjanju cvetja: kako ga izročiti in sprejeti in ali bonton zapoveduje tudi izbor cvetja ob praznikih, kot je 8. marec? Kako sploh izbrati primerno darilo? S strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk pa cvetličnemu bontonu dodamo še vsakodnevnega. Vprašanja in dileme lahko zapišete na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali po 9 h pokličite v oddajo.
Verjetno se prav vsaka mama z majhnimi otroki znajde v položaju, ki se ji tisti hip, ob otrokovem joku in trmi, zdi brezizhoden. Vsaka mama se na poti odraščanja otrok znajde pred številnimi izzivi in vprašanji, odgovori pa včasih vendarle niso tako daleč, kot se zdijo. Se znamo odzvati na otrokovo vedenje? Ali znamo ostati mirni in pozitivni? Znamo biti ljubeči? V četrtkovem svetovalnem servisu bo te dileme pojasnila Ana Bertoncelj, magistrica sociologije, psihoterapevtka in Imago terapevtka. Pokličite ali nam pišite.
Čebelarstvo sodi v kmetijsko panogo gojitve čebel in pridobivanja čebeljih produktov. O čem je dobro premisliti preden se podamo na pot čebelarjenja? Katera znanja mora osvojiti čebelar začetnik? Kako izbrati mesto za postavitev čebelnjaka ali stojišča za panje? Kako do prve čebelje družine? Zakaj lahko nevestni čebelar povzroči veliko škode tudi drugim čebelarjem? Gost sredinega svetovalnega servisa bo Franc Šivic, dolgoletni čebelar, apiterapevt, avtor člankov in knjig o čebelarjenju.
Nekatera zdravila lahko, kot piše med možnimi stranskimi učinki, povzročijo odvisnost. Prvi znak škodljive rabe je, ko človek odmerke mimo zdravnika prilagaja po svoje. Kako se kažejo recimo odvisnosti od pomirjeval in uspaval ali zdravil za zdravljenje bolečin? Tudi zdravila brez recepta lahko povzročijo neželene učinke oziroma znake odvisnosti. Na vprašanja o vsem tem bo v torkovem Svetovalnem servisu po deveti odgovarjala dr. Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije.
Stopili smo v meteorološko pomlad, kar pomeni, da se začenja nova kolesarska sezona. Še preden se s kolesom odpravimo na izlet ali v službo, pa je dobro, da ga očistimo in preverimo, ali vse deluje, kot mora. V ponedeljkovem svetovalnem servisu se bomo zato spraševali, kaj vse potrebujemo za temeljito čiščenje koles in na kaj moramo biti pri tem pozorni.Tokratni gost oddaje je Primož Čerin, nekdanji profesionalni kolesar.
Soljenje in dimljenje sta bila nekoč načina ohranjanja kakovosti in podaljšanja obstojnosti živil, v moderni dobi pa so to vlogo prevzeli naravni in sintetični aditivi. Vsak aditiv, ki ga odobri Evropska agencija za varnost hrane, je v okviru dovoljenih vrednosti neškodljiv, če je naravnega ali sintetičnega izvora. Zakaj se torej aditivov drži negativen predznak? Kako varna in regulirana je njihova raba in kako prepoznati številne, pogosto begajoče označbe na embalažah? To bomo povedali v Svetovalnem servisu, gostja bo mag. inž. prehrane Edvina Hafner, mlada raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko.
Za enolončnico poznamo Slovenci več različnih imen. Na Primorskem ji pravijo mineštra, na Gorenjskem in Dolenjskem "ajmoht", ponekod pa tudi kar "lonec". Kaj gre v lonec, ko pripravljamo »šaro«? Kaj potrebujemo za kavro? Nasiti in pogreje nas lahko tudi enolončnica s proseno kašo, krompirjev golaž ali pa pašta fižol. Ali so enolončnice naslednji dan res še boljše? V četrtkovem svetovalnem servisu bomo odstirali skrivnosti enolončnic s kuharskim mojstrom Matjažem Pozdercem.
Redna telesna aktivnost je ključna za ohranjanje in krepitev zdravja. Program Vadba na recept je le ena izmed ključnih rešitev za spodbujanje posameznikov k udeležbi pri redni telesni vadbi. Obsega personaliziran program vadbe, ki ga vadeči lahko izvaja tudi ob pomoči mobilne aplikacije. Za koga vse je priporočljiva vadba na recept? Je primerna za srčne bolnike, astmatike in sladkorne bolnike? Na vsa ta vprašanja bo odgovarjala dr. Petra Zupet, dr. medicine, specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.
V torkovem Svetovalnem servisu ponovimo abecedo prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja. Osnovni algoritem se za odrasle osebe ali otroke in dojenčke razlikuje. Koliko stiskov prsnega koša? Kako je z izvajanjem umetnega dihanja? Gost, ki bo odgovarjal na vprašanja, bo po 9-ti Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje. Govor bo tudi o pomembnosti defibrlatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Upokojitev je pomembna življenjska prelomnica. Ne samo zaradi tega, ker je pokojnina nižja od plače, ampak tudi zato, ker je naenkrat prostega časa več kot v času službe. Kako preživeti upokojitveni prehod čim manj boleče in kako se pripraviti na upokojitev? Ali si je zaradi upokojitve treba postaviti nove cilje v življenju? Gost v studiu Prvega bo antropolog in socialni delavec dr. Jože Ramovš.
Ob zdravstvenih težavah hišnih ljubljenčkov je treba poiskati pomoč veterinarja, ki pa skrbi tudi za redne preglede zobovja, beleži obvezna in druga cepljenja ter svetuje pri številnih vprašanjih, ki jih imajo skrbni lastniki domačih živali. V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med. iz veterinarske ambulante Animavet. Odgovarjala bo na vprašanja v povezavi z zdravjem psov, mačk, ptic in glodalcev.
Za ta čas nenavadno visoke temperature in sončno vreme so marsikje pospešili pripravo na novo vrtnarsko sezono. Kdaj so tla primerno ogreta za prve setve, kako je s tem v zavarovanih prostorih, kot sta rastlinjak ali topla greda? Kako zasnovati pridelavo lastnih sadik, kakšen substrat izbrati zanje in zakaj prostor nad radiatorjem za sadike ni primeren? Za vse odgovore na tovrstna vprašanja, ki jih lahko pošljete na prvi@rtvslo.si ali zapišete na spletni strani Prvega, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu po devetih odgovarjala dr. Ana Slatnar z ljubljanske Biotehniške fakultete.
V sredinem Svetovalnem servisu po deveti bo naš gost na Prvem prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Plastične operacije so včasih zgolj estetske, po poškodbah, boleznih ali prirojenih napakah pa so nujne tudi v vseh drugih pogledih. O odstranitvi pigmentnih znamenj, rekonstrukciji dojk, nosu, štrlečih ušes, odstranitvi odvečne kože, pa tudi o tem, kako po posegu negovati morebitne brazgotine, bo govor.
Kako povrniti plodnost in ustaviti izumirajoče življenje prsti, ki je nujno potrebna za pridelavo 95 odstotkov kulturnih rastlin? Kaj je mikoriza in na kakšne načine jo lahko spodbudimo? Kako okrepiti sposobnost zadrževanja vode in kako v zemljo brez prekopavanja dovedemo zrak, vodo in hranila? V torkovem svetovalnem servisu bomo ta vprašanja zastavili ddr. Ani Vovk, profesorici geografije in varstva okolja.
Neveljaven email naslov