Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4269 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Dermatitis je splošen izraz, ki ga uporabljamo za več vrst kožnih izpuščajev. Najpogosteje so prizadeti pregibi rok in nog ter hrbtna stran vratu; koža je suha, pordela in rahlo ali zelo srbi. Tipični krivci za alergijski dermatitis so dišave, detergenti, nikelj in citrusi, medtem ko vzroki za atopijski dermatitis niso popolnoma znani. Zakaj se razvije, kako negovati in zdraviti tako kožo, bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu povedala primarijka docentka doktorica Tanja Planinšek Ručigaj, doktorica medicine, specialistka dermatovenerologije, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija je januarja prejela 320 odzivov, kar je nad večletnim povprečjem. Največ jih je bilo na športni in informativni program Televizije Slovenija, na radijske programe je prispelo 12 odzivov. Katere so najpomembnejše pripombe varuhinje na programsko produkcijski načrt za leto 2024? Ali javnost prepoznava vrednote javnega medijskega servisa in kaj od njega pričakuje? V petkovem svetovalnem servisu bo Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija odgovarjala na vaša vprašanja.
Nekateri prisegajo na suhe slive, drugi na laneno seme. Tretjim najbolj pomaga magnezij, četrti pravijo, da uživajo veliko stročnic. Recepti in nasveti proti zaprtju so številni in različni, tako kot tudi vzroki zanj. Zaprtje je lahko akutno ali kronično. Kakšno vlogo ima pri tem prehrana? S katerimi živili se lahko spopademo proti zaprtju? Kaj proti zaprtju priporoča diplomirana dietetičarka Katja Simić? To so naša vprašanja; kaj pa zanima vas? Pišite ali pokličite v živo v četrtkov Svetovalni servis po deveti uri v Jutru na Prvem.
Aktivno iskanje partnerja že dolgo ni več tabu. Za to je danes na voljo več kanalov, od spletnih hitrih zmenkov do različnih portalov in ženitnih posredovalnic. Kaj pričakovati od takšnih storitev, je prav, da se jim popolnoma prepustimo ali je bolje, da so naša merila strogo zastavljena? O tem v sredinem Svetovalnem servisu po deveti z gostjama Nino Slapnik (Agencija za Stike MATCHMe in Dogodki za samske) in Mojco Terezijo Kiralj (Agencija Gala).
V svetovalnem servisu na pustni torek bomo ugotavljali, ali je moč povezati pustne tradicije in trajnostno rabo. Pri nas se poleg prekomernega kopičenja odpadkov še vedno soočamo z nepravilnim ločevanjem odpadkov, skrb zbujajo tudi velike količine odpadne hrane in elektronskih odpadkov. Katere so alternativne rešitve za zmanjšanje odpadkov? Katera so ključna pravila pri pomladanskem čiščenju in pospravljanju? Gostja svetovalne servisa bo Marinka Vovk, doktorica bioloških znanosti iz Okoljsko raziskovalnega zavoda v Slovenskih Konjicah.
Konec tedna na fakultetah in srednjih šolah po Sloveniji potekajo informativni dnevi. Medtem ko so nekateri že trdno prepričani o svoji izbiri, pa mnogi prihodnji študenti in dijaki ostajajo neodločeni. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu se nam bo pridružila Maja Dizdarević, ki je na Univerzi v Ljubljani odgovorna za razvoj dejavnosti kariernega svetovanja. Na kaj naj bodo mladi pozorni na informativnih dneh, kako naj se odločijo za nadaljnje izobraževanje in ali naj se na informativne dneve odpravijo v spremstvu staršev? Odgovore na ta in druga vprašanja poiščemo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22, elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si ali na spletni strani prvi.rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 9.05 do 9.30.
Gibanje – sliši se tako preprosto in vsakdanje. Pa vemo, kakšno gibanje je za nas primerno? Je dovolj, če gremo peš v službo? Veliko sedimo, se nepravilno držimo, smo zakrčeni in v stresu – kako vse to vpliva na nas? Kaj pomeni holistični pristop h gibanju, nam bo v sredinem svetovalnem servisu razložila Barbara Tavčar, inštruktorica telesne vadbe. Pokličite ali nam pišite.
Nedavno se je zaključil Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu in tej temi namenjamo tudi torkov svetovalni servis. Bolezen lahko preprečimo, da bi pravočasno odkrili predrakave spremembe, ki so navadno posledica okužbe z virusom HPV, pa je pomembno, da se ženske redno udeležujejo odvzema brisa materničnega vratu. Pred okužbo s HPV se je možno zaščitit tudi s cepljenjem. O vsem naštetem v oddaji, odgovarja dr. Nina Jančar s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana
Dan varne rabe interneta 2024 je letos posvečen problematiki spletnega nasilja, zato bomo tej temi namenili tudi ponedeljkov Svetovalni servis. Predvsem pri mladostnikih je spletno nasilje velik izziv, saj se z njim srečujejo že učenci razredne stopnje, prevečkrat pa ga tako mladi kot odrasli toleriramo. Kaj vse je spletno nasilje, kako se kot starši ali delavci v šoli nanj odzvati in zakaj mladostnik ni sam kriv, da je žrtev tovrstnega nasilja? Odgovore na ta in podobna vprašanja bomo iskali s sodelavko Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si Ajdo Petek.
Za zdravljenje debelosti ne obstaja čudežna tabletka, zato oseba s prekomerno težo in debelostjo potrebuje primerno dieto, dovolj gibanja in psihološko podporo z motivacijo. Kako se lotiti hujšanja, da bo uspešno, nas bo zanimalo v petkovem Svetovalnem servisu. Gostja v studiu Prvega bo med deveto in pol deseto dr. Tina Sentočnik, dr. medicine, specialistka interne medicine in psihoterapevtka.
S prvim februarjem se začenja prodaja tako imenovanih ljudskih obveznic z ročnostjo treh let. Je priporočljivo obveznice imeti v vsakem varčevalnem portfelju? Za primerjavo- kakšni so donosi norveškega državnega sklada? Zakaj so najpomembnejše evropske delnice ta teden v povprečju dosegle najvišjo raven v zadnjih dveh letih? Kaj pomeni divja rast peščice tehnoloških delnic? Kdaj je primeren čas za vstop v neko varčevalno shemo? Zakaj je za Slovence vedno privlačen bančni depozit? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo upravljalec osebnega premoženja magister Mitja Vezovišek.
Detektivska dejavnost ni le sledenje potencialno nezvestemu partnerju, temveč še marsikaj drugega. V Sloveniji je registriranih približno 100 detektivov, najemajo pa jih tako pravne kot fizične osebe. Za katere storitve lahko najamemo detektiva, kakšna je zakonodaja na področju detektivske dejavnosti ter kako so lahko uporabljeni pridobljeni dokazi? Na vaša vprašanja bo v Svetovalnem servisu odgovarjal detektiv Janko Trivunović.
Samodejno zaviranje v sili, radarski tempomat, sistem za prepoznavanje utrujenosti voznika in sistem za samodejno parkiranje – večina novejših vozil je opremljena z naprednimi asistenčnimi sistemi in funkcijami avtomatizirane vožnje, ki pomagajo voziti varneje, a jih morajo vozniki razumeti in znati uporabljati. Večina modernih sistemov deluje na podlagi vgrajenih senzorjev in kamer, zanesljivi pa so le, če so tehnično brezhibni, saj jih lahko zmotijo že vremenski vplivi ali umazanija na kameri. Katere asistenčne sisteme poznamo, kaj so njihove glavne prednosti in slabosti? O tem bomo v Svetovalnem servisu govorili z Erikom Logarjem, vodjo področja varna mobilnost na AMZS-ju.
V ponedeljkovem Svetovalnem servisu na Prvem bomo govorili o komplementarni metodi zdravljenja, ki temelji na pritiskanju in masiranju con na stopalih, dlaneh, obrazu in ušesih, ker naj bi bile te povezane z vsakim delom, žlezo in organom telesa. To je refleksoterapija. Tudi če takšno masažo izvajamo sami, to sicer ni terapevtska metoda, je pa dobrodošla tehnika za izboljšanje prekrvavitve. Podrobneje z refleksoterapevtko Nado Tomazin Dokl.
Stopala dnevno doživljajo obremenitve, ki se jih ne zavedamo, dokler ne nastanejo težave, kot so otiščanci, vraščeni nohti, glivična obolenja ... Medtem ko je klasična pedikura predvsem estetske narave, se z naštetimi obolenji in drugimi poškodbami stopal ukvarja medicinska pedikura, ki ji na Prvem posvečamo petkov Svetovalni servis. Na vaša vprašanja bo odgovarjala kozmetičarka in pedikerka Barbara Kukar.
V četrtkovem Svetovalnem servisu tokrat o negi, striženju in barvanju las. Kako pomemben je postopek umivanja, kakšen naj bo, kako ravnati, če so lasje mastni, suhi, redki, lomljivi ali polni prhljaja, ter kako je z uporabo različnih preparatov za oblikovanje pričeske. Sogovornica je bila učiteljica frizerstva Romana Marolt s Srednje frizerske šole v Ljubljani.
Motnje dihanja so najpogostejše izmed vseh motenj spanja. Pogosto gre za težave pri vdihu, ko zaradi ohlapnosti tkiv v zgornjih dihalih nastane ožina. Ob hitrem odpiranju in zapiranju dihalne poti začne tkivo nihati in človek smrči. Ob popolni zapori pa se pretok zraka ustavi in dihanje preneha. Kateri so glavni vzroki za motnje dihanja, tako za smrčanje kot za apnejo? Kako lahko dihalne motnje zdravimo? O vsem tem smo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko je na vprašanja odgovarjal doktor Matej Delakorda, otorinolaringolog iz Splošne bolnišnice Celje.
Čeprav je ločitev neprijeten dogodek v življenju, se je treba dogovoriti o skrbi za otroke in njihovo preživljanje ter razdeliti premoženje. Naša gostja je bila odvetnica Nina Radulovič.
Zima je primeren čas, da poljedelci in vrtičkarji pripravijo seme in tako poskrbijo za uspešno poljedelsko in vrtičkarsko sezono. Petkov Svetovalni servis smo namenili izbiri semenskega krompirja in semen ostalih vrtnin, kalilnim testom in ostalim aktualnim vrtičkarskim opravilom. Na vprašanja je odgovarjal Davor Špehar, strokovnjak s spletnega portala Zeleni svet.
Neveljaven email naslov