Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4243 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Med prva zimsko-pomladna opravila v vinogradu spada rez vinske trte. S tem zahtevnim opravilom vinogradnik uravnava obremenitev in rodnost vinske trte, kar odločilno vpliva na kakovost grozdja in vina, ki ga želimo pridelati. O tem se bomo v Svetovalnem servisu, ki bo tokrat potekal iz našega terenskega studia v Ljutomeru, pogovarjali s svetovalcem in specialistom za vinogradništvo Miranom Toričem s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota.
Ko opremljamo stanovanje ali hišo, najverjetneje ne pomislimo na tretje življenjsko obdobje, ko bomo morda ob stopnicah potrebovali držalo in nam bo banja v kopalnici odveč. Ob prenovi najprej pomislimo na stroške. Dejstvo pa je, da že z malimi posegi lahko marsikaj preuredimo, je pa pomembno, da se za to odločimo pravočasno. V torkovem svetovalnem servisu bomo opremljali predvsem kuhinjo in kopalnico, svetovala bo predavateljica dr. Marija tomšič, delovna terapevtka in univ. dipl. org.
Sedi, tačko, prostor. Pasje šolanje nikakor niso samo našteta povelja, bistvo učenja komunikacije s psom je medsebojno razumevanje in posledično prijetno sobivanje. Kdaj v pasjo šolo? Ali je sploh kdaj prepozno? Katere so najpogostejše napake pri učenju pasjega vedenja in zakaj se v pasji šoli pravzaprav učijo lastniki? Gostja petkovega Svetovalnega servisa bo Metoda Mikuž, svetovalka za vedenje družnih živali in kinološka inštruktorica.
Zima je končno pokazala svojo moč in s tem prisilila vse k dodatnemu ogrevanju prostorov. Marsikomu je manj znano dejstvo, da so sodobne klimatske naprave primerne tudi za gretje bivalnega okolja, ki je zelo učinkovito in tudi finančno ugodno. Kako praktično je ogrevanje s klimo in katero klimatsko napravo izbrati? Na vprašanja bosta v oddaji Svetovalni servis odgovarjala Barbara Primc in Boštjan Okorn, strokovna sodelavca pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Kar polovica ljudi vsaj enkrat občuti težave z zgago, še posebno v obdobju, ki je za nami, obdobju praznikov. Refluks lahko povzroča manjše ali večje težave, če pa so težave hujše, govorimo o refluksni bolezni. Gost v sredinem svetovalnem servisu bo asist. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Podražitve se že poznajo na naših osebnih financah. Položnice, ki smo jih do zdaj redno plačevali, nam morda ostajajo. Kako ravnati, da bi naše osebne finance ostale likvidne, kako je z zadolževanjem, kako je s porabo prihrankov in z odplačevanjem dolgoročnih posojil, ki smo jih najeli v času nizkih obrestnih mer in koliko dražji je danes najem novih posojil. O tem se bomo v torkovem svetovalnem servisu pogovarjali z mag. Ano Vezovišek, strokovnjakinjo za osebne finance.
Nekaterim kamin služi kot pomožni vir ogrevanja, drugim pričara vzdušje domačnosti, kamin pa je lahko tudi edini vir ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Kaj pomeni toplozračni in kaj toplovodni kamin? Katere so slabosti odprtih kaminov? Kako zagotoviti zrakotesnost kamina in kakšen naj bo kaminski dimnik? Ali tudi štedilniki spadajo med kamine? Gost petkovega Svetovalnega servisa na Prvem bo energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.
Razvada, navada ali odvisnost? Kajenje je zelo dolgo veljalo le za slabo razvado. Šele zadnja leta so prinesla znanstvene dokaze o tem, da je kajenje v osnovi fiziološka odvisnost: telo kadilca zahteva določeno količino nikotina vsak dan, celo vsako uro. Ste morda tudi vi med tistimi, ki želijo kajenje opustiti in je morda to ena vaših letošnjih novoletnih zaobljub? Pri tem vam lahko pomagamo v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bosta naši gostji Helena Koprivnikar, dr. med., specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in Jožica Mesarič, profesorica zdravstvene vzgoje, vodja zdravstvenovzgojnega centra v Zdravstvenem domu Moste - Polje.
Izguba mišične mase je eden glavnih vzrokov za zmanjšane telesne sposobnosti v starosti, pravi profesor s Fakultete za šport dr. Vojko Strojnik. Opozarja na študije, ki so pokazale, da nizko intenzivna telesna dejavnost ni zadostna. Šele zmerna aktivnost zmanjša napredovanje krhkosti v nekaterih starostnih skupinah, intenzivna pa prav pri vseh. In kako naj v starejših letih poskrbimo za svoje mišice, za njihovo formo in moč, bo povedal dr. Strojnik v Svetovalnem servisu. Pišite ali pokličite v živo – v sredo po osmi uri zjutraj v Jutru na Prvem.
Medtem ko zamenjava sklepa in nadomestitev funkcije sklepa s tako imenovano sklepno protezo pomenita enega največjih napredkov v medicini v prejšnjem stoletju, se zdaj smernice v ortopediji pomikajo proti manj invazivnim posegom, s katerimi bi ta poseg preprečili ali vsaj odložili. Mateja Sirše, dr. med., specialistka ortopedske kirurgije, ki bo gostja torkovega Svetovalnega servisa na Prvem, je specializirana za t. i. konzervativne načine zdravljenja kolenskega sklepa, da bi pacienti čim dlje obdržali svoje koleno. Gostja bo odgovarjala tudi na vaša vprašanja, povezana s težavami s kolenskim sklepom in zdravljenjem le-teh. Pokličite nas ali nam pišite!
Podnebne spremembe so razlog, da svoje navade spreminjajo tudi živali. Tako ptice vse pogosteje pozimi ostajajo v naših krajih in ne letijo na jug. O tem, katere vrste večkrat opazimo v Sloveniji v hladnejših mesecih, med drugim spregovorimo v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami varstveni ornitolog in koordinator izobraževanja v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tilen Basle. Predstavil bo aktualne popise ptic, ki jih organizira DOPPS, ter akcijo Varuhi gozdnih specialistov.
Koristi savnanja so poznala že antična ljudstva, do danes pa se je razvilo veliko vrst različnih savn in potilnic. V sodobnem času se na tovrstno razstrupljanje organizma večina odpravi v t.i. spa centre, vse več pa je tudi domačih savn. Kako izbrati pravo, na kaj vse morate biti pozorni, pa tudi, kakšna so pravila in koristi savnanja ter komu je obisk savne odsvetovan, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu pojasnila Ivica Flis Smaka, dr. med., specialistka fizikalne medicine in rehabilitacije.
Ali nadpovrečno visoke januarske temperature vplivajo tudi na sobne rastline? Načeloma oskrbo rastlin v notranjih prostorih v zimskem času zaradi ogrevanja prilagodimo. Manj dnevne svetlobe in drugačna vlažnost zraka sta gotovo dejavnika, ki vplivata na prezimovanje lončnic pa tudi vrtnih oziroma balkonskih rastlin, ki smo jih prestavili v notranjost. Gostja sredinega Svetovalnega servisa: doktorica biologije Blanka Ravnjak.
Vsaka stenska ali ročna analogna ura ima zelo natančen mehanizem, sestavljen iz več sto drobnih delcev. Popravilo, zamenjava baterij, paščkov, stekel, preizkus vodotesnosti … Z vsem tem se ukvarjajo urarji. Enega izmed njih – urarskega mojstra Davida Lečnika – bomo gostili v torkovem Svetovalnem servisu. Kako ravnati z urami, da bodo vse leto kazale točen čas, in koliko je še upanja za kakšno staro mehansko uro, ki je že dlje časa nismo navili?
Koga naj večkrat povabimo v studio Prvega? Vas zanimajo zdravstvene, pravne, kulinarične, socialne, veterinarske ali morda finančne teme? Tradicionalni zadnji Svetovalni servis v letu namenjamo zbiranju predlogov in želja o temah, ki bi jih še želeli slišati v oddaji. Pokličite na 01 475 22 22, pišite na prvi@rtvslo.si ali obiščite našo spletno stran.
Boste letos drzni in se bo na vaši silvestrski mizi znašla penina, ki je še niste poskusili, ali pa se boste držali preverjene klasike? Poznate razliko med mehurčki, ki nastanejo pri charmat in tistimi, ki nastanejo pri klasični metodi? Kako vam lahko pri določanju roka trajanja penine pomaga podatek o tem, kdaj je bila degoržirana? Dobrodošla seveda tudi vprašanja o izboru vin, s katerimi boste silvestrsko večerjo obogatili in jo povzdignili na nov (ali vsaj precej višji) nivo. Gost Svetovalnega servisa bo sommelier in vinski publicist Jože Rozman.
Beljakovinski kruhi in pekovski izdelki so zanimiva alternativa za klasične kruhe, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov. Kako speči kruh iz rdeče in rjave leče, črne in rjave čičerike, fižola azuki in mungo ter drugih beljakovinsko bogatih stročnic? O tem več z gostjo Svetovalnega servisa Suzano Kranjec, avtorico bloga Fermentiraj.si.
Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je v Sloveniji dovoljena med 26. decembrom in 1. januarjem. A tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih naseljih, v zgradbah in zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, na javnih prevoznih sredstvih in na površinah, kjer potekajo javne prireditve. V Svetovalnem servisu, v katerem bomo govorili o varni rabi pirotehnike, bo z nami višji samostojni policijski inšpektor Danijel Jug.
Petkov Svetovalni servis namenjamo pravilom lepega vedenja, s poudarkom na prazničnem času. Kaj se spodobi in kaj ne, kako izbrati, izročiti ter sprejeti darilo, kaj predpisuje bonton pri praznično pogrnjeni mizi? O tem s strokovnjakinjo za kulturo vedenja in protokol Bojano Košnik Čuk.
V mesecu, ko se povsod blešči in utripa, bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu najprej preverili varnost vaših prazničnih razsvetlitev. Z nami bo doc. dr. Matej Kobav s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki bo povedal tudi, kako v naših domovih razporediti luči, da se bomo čim bolje počutili, se zjutraj učinkovito prebudili ter zvečer sprostili in pripravili na spanje. Govorili bomo tudi o koncu proizvodnje neonskih luči ter o tem, kako in kje poiskati nadomestek zanje.
Neveljaven email naslov