Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4243 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Zapuščina oziroma nepravdni zapuščinski postopek je sodni postopek, s katerim se razdeli dediščino med oporočne ali zakonite dediče, volilojemnike in morebitne upnike. Kdaj nastopi zakonito dedovanje in kako na delitev dediščine vpliva oporoka? Kakšen davek se plača na dediščino? Kako poteka dedovanje zaščitene kmetije? Kaj pomeni izločitev v korist potomcev? Kako se dedič odpove dedovanju? Gostja sredinega svetovalnega servisa po osmi na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar.
Radio je že v celoti prešel na oddajanje v digitalni tehnologiji DAB+, ki prinaša možnost večje ponudbe radijskih programov in kakovostnejši sprejem brez motenj. O delovanju te takoimenovane druge tehnologije, o uporabniških prednostih, o pokritosti z digitalnim signalom in o odzivu uporabnikov se bomo v torkovem Svetovalem servisu pogovarjali z mag. Bojanom Ramšakom, vodjo razvoja pri Oddajnikih in zvezah RTV Slovenija.
Pogosta žeja in uriniranje ter hujšanje in meglen vid. To so znaki, ki lahko pomenijo, da je sladkor v krvi že nad vrednostjo 10. Pred tem je sladkorna bolezen navadno le laboratorijska ugotovitev, bolnik pa večjih težav še nima. Kako se v zgodnejših ali kasnejših fazah soočiti z boleznijo, lahko v vsakem zdravstvenem domu dobimo ustrezno podporo za spopadanje z njo? Gostja petkovega Svetovalnega servisa po osmi bo diabetologinja doktorica Jelka Zaletel, doktorica medicine z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Goska ali račka: martinova dilema, ki jo bomo poskušali rešiti v četrtkovem svetovalnem servisu. Ob tem bomo pripravili tudi račjo pašteto in račji konfit, izvedeli, v čem je skrivnost dobrih mlincev, posladkali se bomo s kakijevo kremo in kostanjevo rezino, ogreli z juho iz stebelne zelene, ugotavljali, na koliko načinov lahko pripravimo rdeče zelje, kako lahko kaše vključimo na martinov jedilnik in kaj potrebujemo za dobro vinsko omako. Izbor tradicionalnih in sodobnih martinovih jedi nam bo v četrtek po osmih na Prvem predstavil kuharski mojster Matjaž Pozderec.
Bližajoči se Dnevi pasivne hiše so priložnost za spoznavanje energijsko najbolj varčnih stavb. Načini gradnje, s katerimi lahko dosežemo standard pasivne hiše so sicer zdaj že nekaj ustaljenega, iščejo in razvijajo pa se produkti za reševanje podrobnosti. Na primer izboljšave toplotno-izolacijski materialov. Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik z ljubljanske Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti pasivna gradnja in energetsko učinkovita prenova na Gradbenem inštitutu ZRMK, bosta gosta sredinega Svetovalnega servisa.
Od 15. novembra naprej bo na cestah obvezna uporaba zimske opreme za vsa motorna vozila. Neodvisni testi pnevmatik, ki jih v sodelovanju s potrošniškimi organizacijami izvajajo avtomobilski klubi, voznikom pomagajo pri odločitvi, katero pnevmatiko izbrati. Na kaj vse je treba biti pozoren pri nakupu zimskih pnevmatik in kako se dobro pripraviti na vožnjo pozimi? O vsem tem v torkovem Svetovalnem servisu. Na vprašanja bosta odgovarjala Janez Žužek iz Avto-moto zveze Slovenije ter avtomobilski novinar Jure Gregorčič.
Novembra bodo skoraj vse nedelje volilne. Drugi krog predsedniških volitev, sledi prvi krog lokalnih volitev in nato še referendumsko odločanje o treh vladnih zakonih. Kaj storiti, če na dom ne boste prejeli obvestila o referendumu oziroma volitvah in kaj moramo imeti s seboj na volišču? Kje in kako lahko predčasno uveljavite volilno pravico? Kako je z glasovanjem v bolnišnicah in domovih za ostarele? Kdo ima pravico voliti doma? Kaj je potrebno storiti, če želite glasovati po pošti? Kateri so ključni datumi za uveljavitev naštetih drugih načinov glasovanja? Gost petkovega Svetovalnega servisa je bil direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko.
Četrtkov Svetovalni servis smo namenili pokojninam in upokojevanju, zato je bil gost v studiu Prvega generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež. Za koliko bodo višje pokojnine v letošnjem in prihodnjem letu? Kdaj lahko upokojenci pričakujejo prvo uskladitev? Kakšni bodo pogoji za upokojitev v letu 2023?
Tokrat v oddaji o zasvojenosti s sodobnimi tehnologijami in kako te spreminjajo naše odnose. Ne le o družabnih omrežjih, tudi o videoigrah, pornografiji, nakupovanju in drugih dejavnostih do katerih dostopamo prek spleta. še posebno nas je zanimalo, kako vse to vpliva na mlade. Na vaša vprašanja je v sredinem Svetovalnem servisu odgovarjala priznana psihoterapevtka in zdravnica Sanja Rozman. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič.
V 94-ih letih, odkar obstaja naš radio, so se navade in načini poslušanja medija spremenili – danes lahko program poslušamo z zamikom in na zahtevo. Kaj so podkasti, kako se nanje naročimo, katere aplikacije uporabljamo za to? Kaj ponujata spletni arhiv Radia Slovenija in naša prenovljena spletna stran? Pa še: kaj pomeni DAB+ ter kako se od njega razlikuje internetni radio? Gost petkovega svetovalnega servisa na Prvem je Matej Praprotnik, pomočnik direktorja Radia Slovenija.
Katera gasilna sredstva imate v svojem domu ali avtomobilu? Če smo vas s tem vprašanjem spravili v zadrego, potem je prav, da ob koncu oktobra – meseca požarne varnosti – opozorimo na nekaj pogostih napak in dilem, ki so povezane s požari, kurjenjem v naravi, pozabljeno hrano na štedilnikih in podobnimi nevarnostmi. V četrtkov Svetovalni servis smo povabili Anžeta Bitenca, poklicnega in prostovoljnega gasilca ter predsednika komisije za usposabljanje pri Gasilski zvezi Ljubljana.
Vrtnarska sezona je pri koncu, mnogi v teh dneh z vrta pospravljajo korenovke in se sprašujejo, ali naj poberejo tudi solatnice ali jih je bolje še nekaj časa pustiti v zemlji. Prav tako bo treba zelenjavni vrt pripraviti na zimo, zato smo v sredin Svetovalni servis povabili dr. Ano Slatnar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Vprašanja zanjo sprejemamo med oddajo na tel. št. 01 475 22 22, že pred oddajo pa na e-naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Izcedek iz nosu, kašljanje, zagnojene oči, bruhanje, driska – to so pogoste težave, s katerimi se v tem letnem času srečujejo starši majhnih otrok. Kako jim pomagati, da ne bodo več doma kot v vrtcu, če ga obiskujejo? Kako pomembna je preventiva? O jesensko-zimskih prehladnih obolenjih najmlajših v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami asist. Jakob Zapušek, dr. med., spec. ped. z Oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.
V Sloveniji je okrog 20 tisoč oseb, ki jecljajo. Ni nenavadno, če ima otrok med 2. in 5. letom starosti obdobje začasnega jecljanja. Medtem ko ga večina otrok preraste, pa se vseeno v določenih primerih obdrži še vse do odrasle dobe. Ob prihajajočem mednarodnem dnevu osveščanja o jecljanju bo to tema tokratnega svetovalnega servisa. Naša gosta bosta Vlasta Podbrežnik, prof. defektologije – logopedinja in Georgij Done z lastno izkušnjo, oba iz Društva za pomoč osebam z govornimi motnjami Vilko Mazi.
Večina ljudi ne ve, da ima osteoporozo, vse do prvega zloma. Gre namreč za sistemsko presnovno kostno bolezen in zato zmanjšano trdnost kosti. Nekoč je veljala bolj za žensko bolezen, a zbolevajo tudi moški. Ocenjujejo, da v Evropi vsakih 30 sekund pride do zloma zaradi krhkosti kosti. Ob svetovnem dnevu osteoporoze bomo v svetovalnem servisu gostili Dušo Hlade Zore, dr.med., predsednico Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije.
Slovenski kmečki sirarji se lahko ponašajo z izdelavo raznolikih sirov in drugih mlečnih izdelkov. Kako se siri med sabo razlikujejo in na kaj naj bodo pozori potrošniki pri izbiri? Kje je mesto sirov v kulinariki? V sredinem Svetovalnem servisu na vprašanja odgovarjata Irena Orešnik, uveljavljena sirarka in avtorica dveh knjig o sirih, tudi prva predsednica Združenja kmečkih sirarjev Slovenije in Majda Tumpej, iz podjetja Megal, ki že dobrih 20 let sirarjem strokovno svetuje, vodi ekskurzije v tujino in prireja tečaje za predelavo mleka.
Retorika še zdaleč ni zgolj in samo javno nastopanje. Njen cilj je spretno oblikovanje dobrih oz. prepričljivih argumentov, kar lahko koristi na vseh področjih življenja. Osnovno retorično znanje je uporabno, ko želite s sodelavci ali šefom razčistiti nekaj, kar vas že dolgo moti. Ali pa ko že ob začetku dialoga začutite, da bi se ta lahko razvil v konflikt. V torkovem Svetovalnem servisu zato med drugim o tem, kako premagati tremo pred neugodnimi soočenji in kako komunicirati, ko smo razburjeni. Sogovornica bo učiteljica retorike Ana Aleksandra Zupančič iz Šole retorike.
140 centimetrov višine ali 36 kilogramov telesne teže – to sta meji, do katere je za prevoz otroka v osebnem avtomobilu potreben otroški avtosedež. Ta mora biti seveda varen, kar med drugim s testi preverjajo na Avtomoto zvezi Slovenije. Ocene podeljujejo še na podlagi naslednjih kriterijev – upravljanje, ergonomija, škodljive snovi. O rezultatih zadnjega testa bomo spregovorili v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije, ki izhaja pri AMZS.
Kako znižati stroške ogrevanja je eno najpomembnejših vprašanj ob začetku letošnje kurilne sezone. Razmerja med cenami energentov so se precej spremenila; najbolj so se podražili lesni peleti, drva so še vedno najcenejša, a le za malenkost v primeri s toplotno črpalko, ogrevanje z elektriko pa je trenutno cenejše kot ogrevanje s kurilnim oljem. Katere manjše investicijske ukrepe lahko še izvedemo pred zimo, koliko lahko prihranimo z organizacijskimi ukrepi in zakaj je dobro voditi energetsko knjigovodstvo? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.
Kdaj in kolikokrat na dan jesti? Katera živila so bolj primerna za določen obrok? Je zelenjava kot zadnji obrok v dnevu priporočljiva, zakaj fruktoze in predelanega sladkorja ne smemo enačiti in ali obstajajo priporočila, ki jih lahko apliciramo na vse, čeprav so genetika, okoljski vplivi, (ne)dejavnost, stres in navade pri ljudeh različni? Vse to namreč vpliva na naš nakup živil in posledično način prehranjevanja. Zala Mlinšek, magistrica inženirka prehrane, bo na vaša vprašanja odgovarjala po 8.00 v sredinem Svetovalnem servisu o osnovnih priporočilih prehranjevanja.
Neveljaven email naslov